Med je darilo narave, ki ga pridne čebele proizvajajo iz cvetličnega nektarja. Zelo radi si ga privoščimo za zajtrk, si z njim sladkamo čaj ali pa spečemo kakšno okusno sladico. Uporabniki in zaposleni Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, ki obiskujemo delavnice v VDC v Razdelju, smo se preskusili tudi v izdelavi tako imenovanih sit, na katerih čebele gradijo satje.

V lesni delavnici smo pričeli z izdelovanjem lesenih okvirjev, v katera smo vpeli žico. Ker si nismo znali predstavljati, na kakšen način z našimi izdelki pomagamo pridnim čebelam, smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Čebelarski muzej v Radovljico.

V muzeju so nas z veseljem sprejeli in nam predstavili dolgo tradicijo čebelarstva na Slovenskem. Ogledali smo si, kako nastanejo posebne hišice za čebele, ki jih imenujemo čebelnjaki, ki dajejo čebelam varno zavetje. Čebelnjake najdemo v skoraj vsaki vasi. Za Slovenijo je znana predvsem kranjska čebela (Apis mellifera carnica), ki je druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu.  Kranjska čebela je zaščitena z zakonom, kar pomeni, da je pri nas dovoljeno čebelarjenje izključno z njo.

Ogledali smo si tudi poslikane panjske končnice, ki običajno krasijo snemljivi leseni del panja.Zbirka poslikanih panjskih končnic Čebelarskega muzeja obsega več kot 800 primerkov in je največja v Sloveniji – tako po številu kot po reprezentativnosti. Najznamenitejša je tista z motivom božjepotne Marije iz leta 1758, ki je najstarejša ohranjena poslikana panjska končnica. Spoznali smo tudi vso opremo, ki jo pri delu z čebelami potrebujejo čebelarji.

Poskusili smo tudi nekaj izdelkov iz medu, zaljubljene pa so najbolj pritegnila lectova srca, ki izražajo ljubezen in naklonjenost.

Z obiskom muzeja smo lahko za trenutek začutili, kako živijo čebele in se preselili v njihov  pisan svet. Z veseljem bomo še naprej izdelovali lesena sita in se sladkali z medom. Ko pa bo iz naše kuhinje v VDC v Razdelju zadišalo po pecivu, pa vas vabimo, da se oglasite. Z veseljem vas bomo pogostili z medenjaki in čajem iz našega zeliščnega vrta.

Tekst in foto: Vesna Žerjal, skupinska habilitatorka