Tadej Koprivnik med družino, mizarstvom, sokolarjenjem, motorji, modelarstvom...

Tadej Koprivnik je lesarski tehnik v družinskem podjetju Mizarstvo Koprivnik v Socki. Je eden redkih v našem okolju, ki se ukvarja s sokolarstvom. Rad ima naravo in že leta 1999 je ob »pomoči« dekleta Jasne zajadral med ljubitelje ptic ujed. Žena in hčeri Ajda in Ula so sprejele očetovo ljubezen do ptic in narave. Poleg sokola selca ima Tadej psičko Brino (nemško kratkodlako ptičarko), ki je njegova desna roka pri sokolarski »jagi«, brez nje ne bi bilo lova. Odnos med psom in ptico se je izoblikoval s skupno vzgojo in Tadejevo potrpežljivo vadbo. Tadej je član LD Dobrna, najraje ima športno streljanje (na glinaste golobe in na tarčo), je član njihove tekmovalne ekipe. Tadej je človek akcije, že od 15 leta ima rad motorje, adrenalin sprošča na poligonu. Je ljubitelj modelarstva (droni, helikopterji, letala), to znanje mu pomaga pri kondicijskih vadbah sokola selca. Njegova zanimanja so raznolika, za vsako izmed njih je potrebno potrpljenje, natančnost in veliko časa. Srečo ima, da ga podpira družina in prijatelji. Pri druženju s sokolom je potrebno veliko urjenja, učenja in pridobivanja občutka, da lov ni samo lov, da postane umetnost.

Lov s ptico ujedo ali sokolarjenje

V Sloveniji imamo Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed, ki je neprofitna organizacija v javnem interesu. Zveza, ki jo sestavljata dve društvi in šteje 40 članov, skrbi za zaščito ptic ujed, ohranjanje tradicije sokolarstva, ohranitev naravnih populacij, genetskega materiala ogroženih vrst ujed in kulturne dediščine v Sloveniji.

Sokolarstvo je način življenja

Tadej Koprivnik sokolarstva ne doživlja kot konjiček ali šport, to je dejansko način življenja. Lov s ptico ujedo ali sokolarjenje velja za enega najstarejših in najbolj edinstvenih načinov lova, kar jih je razvil človek. Pri sokolarjenju vlogo lovca prevzame naravni plenilec, ki lovi zaradi prirojenih nagonov in naravnih sposobnosti. Človek sokolar igra pri sokolarjenju podrejeno vlogo lovskega pomočnika, koordinatorja lova in opazovalca. Sokolarjenje se ni spremenilo od pradavnine (razen opreme), spreminjal se je družbeni pomen sokolarstva. Ptice ujede in sokolarska divjad so obnovljivi naravni biološki viri. Ohranitev teh ptic je ključnega pomena za izvajanje sokolarjenja, naloge in cilji sodobnega sokolarstva so usmerjeni v aktivno varstvo narave.

800-letna tradicija sokolarstva na Slovenskem

Ta način lova so razvili v azijskih stepah na prelomu drugega v prvo tisočletje pred Kristusom. Človek je zaradi primitivnega lovskega orožja iskal pomoč ptic. S selitvijo narodov se je sokolarjenje širilo proti vzhodu in zahodu. Že v 4. stoletju po Kristusu so ga sprejeli v Srednji Evropi, znani so prvi zakonski predpisi o zaščiti ujed. Sokolarstvo se je okrepilo po širjenju islama in križarskih vojn. V Evropi so lovili s kragulji in skobci, v sredini 13. stoletja so začeli uporabljati tudi sokole in kapico za pokrivanje ptice. V srednjem veku so razlikovali »lov nizkega leta« s kragulji in skobci, ki je ohranil izvorni namen sokolarjenja, in »lov visokega leta« s sokoli, ki je postal priljubljen način druženja evropske aristokracije. Razvoj je prinesel strelno orožje in konec je bilo zakonitega varstva ujed, ki so dobile status »škodljivcev«. Številni zgodovinski viri pričajo tudi o dobro razvitem sokolarstvu na območju današnje Slovenije. V zadnjih nekaj desetletjih je sokolarstvo ponovno začelo osvajati družbo. Podobno kot drugje po Evropi so tudi pri nas leta 1995 ljubitelji ujed iz vrst ornitologov in lovcev ustanovili prvo sokolarsko društvo. Narejen je bil prvi korak k ohranitvi in nadaljevanju 800-letne tradicije sokolarstva na Slovenskem. Lovski zakon Dravske banovine iz leta 1936 je dovoljeval lov s ptico ujedo vse do leta 1960. Povojni lovski zakon sokolarjenja ni več omenjal.

Sodobno sokolarjenje je zgleden primer trajnostne rabe narave, prav je, da se ohrani, mi pa spoznamo in razumemo sokolarjenje kot kulturno dediščino, sokolarje pa kot ljubitelje in varuhe narave.

Tekst in foto: Lea Sreš