Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Vojnik
JUTRI
11°C
-2°C
SOB.
12°C
-2°C
Oceni objavo

Slikarka Elda Piščanec

Akademsko slikarko Eldo Piščanec (2. 11. 1897, Trst–18. 10. 1967, Vinegrad - Majpigl pri Lembergu) lahko poleg Ivane Kobilce, Doroteje Hauser in še nekaterih drugih ženskih predstavnic gotovo uvrščamo med eno izmed naših najboljših in najbolj nadarjenih slikark. Vojničani smo zato lahko upravičeno ponosni, da sta kar dve pomembni slikarki preživeli del svojega življenja v naših idiličnih krajih. O Doroteji Hauser (1877–1946) je bilo že kar nekaj napisanega, izšlo je tudi nekaj publikacij, organizirane so bile razstave njenih škarjerezev, njeni motivi krasijo fasade vojniških garaž, pred kratkim pa je bil v Knjižnici Vojnik predstavljen roman »Tedaj so zublji ognja zamrmrali« avtorice Mile Kočevar.

Življenje in slikarski opus akademsko izobražene Elde Piščanec pa pozna le peščica Vojničanov, čeprav je več kot pol življenja preživela na dvorcu Vinegrad pri Lembergu.

Rojena je bila v Trstu očetu Justu in materi Ani, rojeni Bole. Oče Just je bil carinik v Trstu, pozneje je napredoval v vodjo carinskega urada v Ljubljani in nazadnje postal glavni revizor generalne direkcije carin v Beogradu. Že leta 1922 je kupil 11 hektarjev veliko posestvo Vinegrad v naselju Vine pri Lembergu. Elda je naprej obiskovala dekliški licej v Ljubljani in se nato vpisala še na državno obrtno šolo, leta 1917 pa se je v Bohinjski Bistrici zaposlila kot poštna uradnica in medtem do decembra 1923 obiskovala tečaj slikanja pri slikarju Rihardu Jakopiču.

Veliki uspehi v slikarstvu so jo spodbudili, da se je že leta 1922 vpisala na umetnostno akademijo v Zagrebu in nato med leti 1924–1929 študirala slikarstvo in grafiko na akademiji v Firencah ter v Parizu še cerkveno slikarstvo. Po vrnitvi v domovino si je v Ljubljani uredila atelje in razstavljala svoja dela v Ljubljani (pomembna je razstava Kluba likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu leta 1931, sodelovala je tudi Doroteja Hauser), Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Osijeku, Celju, Firencah in na veliki razstavi jugoslovanske grafike v Saarbrücknu. Avgusta 1945 je sodelovala na veliki razstavi slovenskih primorskih umetnikov v Trstu in Gorici ter med 24 slikarji in grafiki razstavila svojo morda najprepoznavnejšo grafiko »Monte Oliveto - ciprese«. Po tej razstavi je Eldo Piščanec, podobno kot Staneta Kregarja in Toneta Kralja, zaradi posvečanja sakralnemu slikarstvu doletela usoda režimske osamitve.

Nikakor se ni hotela ukloniti povojnim socialističnim smerem v slikarstvu, zato se je umaknila in se posvetila poučevanju na posameznih šolah v Ljubljani, Kranju, Murski Soboti in Trbovljah. Svoje članke o umetnosti je objavljala v različnih revijah, ukvarjala se je s knjižnimi ilustracijami, pri profesorju Stanku Premrlu se je vpisala na Akademijo za glasbo, izdelovala reliefne jaslične prizore ter zgodbe križevega pota. Leta 1949 se je upokojila in vse do svoje smrti leta 1967 odmaknjena od sveta ustvarjala na svojem dvorcu v Vinegradu.                                                                                                             

Zadnja velika razstava oljnih slik, akvarelov, risb in grafik je bila leta 2022 v prostorih Narodne galerije v Ljubljani, kjer je bilo razstavljenih 99 del Elde Piščanec, ki so predstavljale celostni pregled njene bogate umetniške poti. Razstava je bila podprta z multimedijskimi vsebinami njenih številnih cerkvenih poslikav, nam najbližja je nedokončana poslikava notranjosti cerkve sv. Lovrenca na Stranicah.                                                                                                                              Elda Piščanec je bila poleg slikarke Anice Zupanec Sodnik in kiparke Karle Bulovec Mrak prva akademsko izobražena likovna umetnica, ki se je po smrti matere leta 1951 za stalno naselila v dvorcu Majpigl in se odmaknjena od sveta posvečala umetnosti ter sama skrbela za precej obsežno kmetijo.


Tekst: Jože Žlaus

Slika: pastelna risba Jože Žlaus    

Oglejte si tudi