Logo MojaObčina.si

Vojnik

DANES
13°C
5°C
JUTRI
13°C
3°C
Deli
4667

Rod, povezan z zemljo! Več kot 400 let stara rodbina Delčnjak na njenem velikem srečanju

Na lepo jesensko soboto, 5. oktobra 2019, je bil za okoli 100 sorodnikov rodbine Delčnjak dan, ki si ga bodo vtisnili globoko med svoje spomine. Sorodniki te rodbine so se po svojih rodbinskih vejah, ali po le nekaj teh, skupaj srečevali že prej, vendar je bilo tokratno srečanje posebno in tako prvo, na katerem se je srečalo največ njenih rodbinskih vej doslej.

Rodbina Delčnjak, ki ima svoj izvor v Trnovljah pri Socki pri Novi Cerkvi, na sedanjem slovenskem ozemlju – po pridobljenih podatkih v Nadškofijskem arhivu Maribor – obstaja že vsaj 400 let, za kolikor nazaj obstajajo matične knjige, zelo verjetno pa še dlje časa. Prvi prednik  je – tako znajo povedati najstarejši sorodniki iz te rodbine, informacija pa se je prenašala iz roda v rod –  na sedanje slovensko ozemlje prišel z ozemlja današnje Češke. Bil je popotni tkalec in ko je prišel v Trnovlje pri Socki, mu je bilo tam tako všeč, da se je odločil ostati. Še vedno stoječa in uporabljana hiša domačije Delčnjakovih, po domače »pri Delčjak«, na sedanjem naslovu Trnovlje pri Socki 15 (do okoli leta 1940; hišna številka 13) je bila, po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije, zgrajena leta 1700, torej pred okoli 320 leti.

 

Rodbina Delčnjak, katere sorodniki so se srečali tokrat, ima najbližjega skupnega prednika v Jožefu Delčnjaku, ki se je rodil leta 1797 v Trnovljah pri Socki 15 (prej 13), po domače pri »Delčjak« (imel je še tri brate, ki pa niso imeli potomcev), in njegovi ženi Margareti Legvart, ki se je rodila leta 1801. Imela sta pet otrok (dve hčeri in tri sinove), med njimi Jurija, tedaj Georga, ki se je rodil leta 1833, in Matijo, ki se je rodil leta 1830. Jurij je imel sina Antona, ki se je rodil leta 1865, ta je imel sina Ivana, ta hči Marijo Delčnjak, ona pa sina Vilija. Vili Delčnjak s svojo družino živi v Migojnicah pri Grižah.

Jurijev starejši brat Matija Delčnjak in njegova žena Margareta Zupanek sta imela osem otrok, od katerih sta preživela in imela potomce samo Jožef, ki se je rodil leta 1859, in ki se je oženil v Selce pri Socki k (po domače) »Gre'gori«, in Ignac, ki se je rodil leta 1860 in je ostal na domačiji pri »Delčjak«.

Jožef Delčnjak in njegova žena Agnes Lesjak sta imela devet otrok, med njimi Ivana, ki se je rodil leta 1888, Leopolda, ki se je rodil leta 1900, in Amalijo, ki se je rodila leta 1902. Po teh treh vejah se je priimek Delčnjak prenesel naprej. Po Amaliji se je veja Delčnjakovih nadaljevala v okolici Velenja; od tod je dobil priimek tudi zelo znani in priznani slovenski harmonikar Franci Delčnjak.

Ivan Delčnjak, ki se je rodil leta 1888, se je primožil na domačijo »Spodnji Blazinšek« v Trnovljah pri Socki, kjer je njegova žena postala Ivana Borovnik. Rodilo se jima je 11 otrok, od njih sedem hčera in štirje sinovi, od vseh skupaj jih je preživelo le sedem. Po moški liniji je potomce imel le Ivan, ki se je rodil leta 1922, in se je poročil z Ano Borovnik (tako se je priimek Delčnjak srečal s priimkom Borovnik že drugič). Imela sta šest otrok, od tega dva sinova in štiri hčere. Sin Ivan Delčnjak in njegova žena Ivica z njuno družino živita v Razdelju, sin Henrik Delčnjak pa je ostal na domačiji, kjer imata z ženo Simono tri otroke.

Ivanov mlajši brat Leopold Delčnjak, ki se je rodil leta 1900, se je priženil k (po domače) »Štep'har« v Selce pri Socki. Tam je njegova žena postala Barbara Pungartnik. V tej družini se je rodilo devet otrok, kot zadnji izmed njih se je rodil kasnejši misijonar pater Anton Hugo Delčnjak, potomce imajo štirje; Pavel, Janez, Frančiška in Alojzija, od vseh danes živi le še slednja.

Ignac Delčnjak, ki je ostal na domačiji pri »Delčjak«, in njegova žena Marija Tekavc pa sta imela sedem otrok, od katerih so preživeli in imeli potomce le trije: Franc, ki se je rodil leta 1897, Veronika, ki se je rodila leta 1904 in Ljudmila, ki je bila rojena leta 1908. Franc Delčnjak je ostal na domačiji, kjer sta z njegovo ženo Ivano Majcen imela šest otrok: Branka, Vlada, Ludvika, Danico, Ivico in Stanislava. Branko je ostal na domačiji in z ženo Marijo Selčan imel štiri otroke. Vlado je umrl zgodaj, v njegovih poznih dvajsetih letih. Ludvik si je z ženo Slavko Koprivnik ustvaril družino v Socki. Danica se je poročila v Lipo na Frankolovem, Ivica v Stražico pri Frankolovem. Najmlajši Francov sin Stanislav pa se je oženil v Bovše pri Vojniku, kjer si je z ženo Vido Vengust ustvaril družino s petimi otroki. Štirje od njih (le ena sestra se je omožila drugam) živijo v svojih domovih v Bovšah, ki so hkrati trenutno tudi vas z največ – s kar devetimi nosilci priimka Delčnjak med vsemi rodbinskimi vejami Rodbine Delčnjak.

Veronika Delčnjak in njen mož Franc Črepinšek sta živela v Rakovi Stezi pri Frankolovem in imela sedem otrok, od tega tri sinove in štiri hčere. Na domačiji še danes živi njen sin Franci Črepinšek s partnerko Anico, drugi še živeči brat Slavko pa z družino živi v Kanadi. Zdaj že pokojni Dolfi Črepinšek je z ženo Marijo Pšeničnik imel dva sinova; Slavka in Branka Črepinšek. Črepinškove Olga, Verica, Vida in Albina z družinami živijo v Zadobrovi pri Celju, Vinah pri Dobrni, v Dramljah oziroma v Novem mestu. Vida je letos praznovala že svoj 90. rojstni dan.

Po Ljudmili Delčnjak, ki se je poročila na Frankolovo, najprej z Ivanom Ernestlom in nato po njegovi prezgodnji smrti z Ivanom Ovtarjem, po Ernestlovi strani so od šestih otrok preživeli in imajo otroke Justika, Mirko in Danica. Po Ovtarjevi strani pa so se rodili štirje otroci, Henči, Ivan, Marica in Lojzka, ki imajo vsi potomce.

 

O rodbini Delčnjak, ki je večinoma popisana po moški liniji, je v letu 2019 izšla tudi knjiga z naslovom »Rodbina Delčnjak z rodbinskimi vejami Delčnjak, Črepinšek, Ernestl in Ovtar z izvorom v Trnovljah pri Socki pri Novi Cerkvi in zgodovinskim pregledom območja bivanja naših prednikov: rod, povezan z zemljo!«, ki so jo prejeli sorodniki te rodbine, javno dostopna pa je tudi v Osrednji knjižnici v Celju, Univerzitetni knjižnici Maribor in Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana. Priimek Delčnjak je v Sloveniji med najredkejšimi, po podatkih Statističnega urada RS so Delčnjaki le na območju Savinjske regije, kjer je ta priimek med najredkejšimi petimi priimki na tretjem mestu.

 

Ob zaključku tega srečanja so si sorodniki bili enotni: takšno srečanje je treba ponoviti še večkrat. Rek Kri ni voda tudi v primeru rodbine Delčnjak še kako zelo opravičuje svoj pomen. Zato so takšna druženja za vse sorodnike tako zelo prisrčna in pomembna.

Tekst: Milena Delčnjak
Foto: Danijel Landekar

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi