Nazorno in s preprostimi besedami sta nam predstavili to hudo bolezen in poudarili pomen samopregledovanja, ki smo ga lahko praktično preizkusile na lutki. Vsi se bojimo te hude bolezni, nikoli in nikdar ne vemo, kdaj potrka na naša vrata ter sesuje naša svet in sanje. Sami lahko naredimo največ s tem, da se samopregledujemo in v primeru dileme takoj poiščemo pomoč.

Med nami je bila mlada mamica, ki je zbolela pred mesecem dni. Bila je operirana, strah in negotovost jo morita in skrbita. Sestra Olga jo je s pomirjujočimi besedami opogumila in predstavila možnosti zdravljenja, ki ga bodo na podlagi izvidov določili specialisti. Svojo izkušnjo sta delili še dve članici, ki sta zdaj zdravi. Tudi te izkušnje so mlado mamico potolažile in ji odvzele vsaj malo strahu pred neznanim, pred hudim strahom, pred breznom, iz katerega ni videla poti. Domov je odšla z nasmehom in izjavo "ne dam se, okrevala bom, okrevala bom s pomočjo vas".

Ko je človek v stiski, potrebuje le malo; potrebuje podporo, pogovor, upanje, varnost in zavedanje, da je nekje nekdo, ki te bo potolažil, poslušal, morda samo objel in dal občutek, da razume. In da vse le ni tako črno ter brezupno.

Hvala gospema Tatjani in Olgi za predavanje, ki nas je zbistrilo, vzpodbudilo in veliko naučilo. Ne samo o bolezni, temveč tudi o stvareh, ki so neprecenljive vrednosti in niso nikjer naprodaj. Hvala, spoštovane naše, da ste delile zgodbe z nami; zgodbe, ki so privabile solze v oči in priklicale sonček v srce.

Tekst in foto: Dragica Mirnik