»Dolenjska je dežela nizkih zaobljenih gričev in prijaznih ljudi. Dežela cvička, odkritosrčnih besed, melodičnih pesmi. Toliko iskrenosti, toliko miline, toliko globine ni doma nikjer drugje« (Ivan Sivec).
Pot je udeležence vodila iz Slovenskih Konjic do Celja in naprej skozi Laško, nadaljevali so pot preko Rimskih Toplic, Zidanega Mosta, videli lepo obnovljen srednjeveški sevniški grad, ki se bahavo bohoti na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice, in nato skozi Krško.
V bližini avtoceste so prispeli v Belo Cerkev, kjer je vzorno urejena stara šola v muzej, poimenovan Hiša žive dediščine, kjer različna društva v besedi in sliki predstavijo svojo preteklo zgodovino in sedanjo moč združevanja ljudi v skupnih dejavnostih. Pot so nadaljevali do Košakovega mlina, kjer se je po videnem ustavil čas in kjer še diši po moki različnih vrst, ki jo lahko tudi ugodno kupiš.
Glavni cilj skupine je bil ogled Muzeja Lojzeta Slaka v Mirni Peči, kjer so v besedi skozi film spoznali življenjsko pot Lojzeta Slaka, virtuoza na diatonični harmoniki, prisluhnili njegovim skladbam in si ogledali številne nagrade, harmonike, noše … Na posebnem odru so s harmoniko prisotni virtuozi –Mojca, Danilo in, zvezda dneva, Gregor – zaigrali na Slakovi harmoniki najljubšo Slakovo skladbo in celo posneli svoj videospot. Pokazali so vodstvu muzeja branje Brajeve pisave in kako slepi in slabovidni uporabljajo namesto vida čutila, kot so sluh, tip in vonj. Povedali so o svojih pričakovanih prilagoditvah v muzeju, kot so označbe poti, stopnic, sanitarij ter razni napisi ipd … Pot in izobraževanje ter usposabljanje so nadaljevali v domu dragega pesnika Toneta Pavčka.
Pri Barbovih je bilo pripravljeno dobro kosilo. Tam so jih mlajši sorodniki pokojnega Slaka pričakali v nošah z njegovo glasbo in harmoniko. Ni manjkalo rujnega cvička. Po kosilu so dobili še Slakovo najljubšo sladico » jabolčni štrudl«. Sorodnica jim je orisala njegovo življenje na domačiji Barbovih, kjer je pri stricu preživljal otroštvo in se zaljubil v harmoniko.
Tam ima postavljen doprsni kip in plošče na zelenici ponazarjajo njegove glasbene uspehe. Spomin nanj in njegove ponarodele pesmi bo živel v njihovih srcih. Pesmi so odmevale tam in še na avtobusu. Zaradi nevihte so si Novo mesto ogledali samo z vožnjo skozi mesto. Polni nepozabnih spoznaj, novih znanj in ponavljajočih se veščin njihovih »osvajanj« neznanih področij in lokacij v tem okolju so zvečer zapustili te kraje in se veseli ter zadovoljni vrnili domov.
Vsi člani so bili kot en sam pevski zbor. Udeleženci se zahvaljujejo donatorju za sendviče, Olgi za okrepčilo, šoferju Nomaga, poslovalnica Slovenske Konjice, za varno in udobno vožnjo, Občini Vojnik ter Nadi Močenik za odlično organizacijo in vodenje.
Tekst: Milena Jurgec
Foto: splet
