Na Češkem nas je sprejel predsednik ČD Kyjov Miroslav Smolik, ki nas je spremljal vse do Poljske in nazaj. Kasneje, v mestu Frydek Mistek, se nam je pridružil podpredsednik čebelarske zveze Češke Miroslav Poništ, ki je bil z nami v vlogi prevajalca za poljski jezik. Poljski čebelarji blizu mesta Oswiecim, v Grojcu, so nas pričakali v čebelarskem muzeju na prostem, kjer so zbrani stari čebelarski pripomočki, še več, tam smo imeli prijeten piknik blizu številnih lepo urejenih nakladnih panjih. V Kleczi Gorni smo obiskali čebelarsko podjetje Lyson, ki proizvaja številne izdelke za čebelarsko proizvodnjo; od različnih cistern za med, mešalnikov, črpalk, talilnih naprav do nalepk in embalaže, praktično vse za uporabo pri čebelarjenju. Izdelujejo tudi panje iz polistirena visoke gostote, ki so menda zelo funkcionalni. V živo smo videli številne inovativne rešitve pri opremi, ki jo prodajajo po vsem svetu. V Krakovu smo na njihovem sedežu obiskali predstavnike krakovske čebelarske organizacije, kjer smo se srečali in pozdravili predstavniki kar treh čebelarskih držav. Nagovorili so nas Babinski, Poništ in Rodman. Izvedeli smo, da na Poljskem in Češkem čebelarijo predvsem z nakladnim sistemom in da imajo podobne oziroma enake težave pri delu in zatiranju škodljivcev kot mi. Tako poljski kot češki kolegi so obljubili, da se ponovno srečamo v okviru praznovanja 20. maja, prvega svetovnega dneva čebel.
Na poti domov smo obiskali še čebelarski dom Fojtstvi na Češkem, kjer so nam razkazali muzej čebelarskih pripomočkov ter različnih ličnih starih panjev na prostem. Obisk čebelarske trgovine seveda ni izostal.
Izlet je bil zelo čebelarsko naravnan, kljub temu pa smo si po poti lahko ogledali nekaj turističnih znamenitosti. Najprej inovativni muzej češke narave, poimenovan URSUS, v podeželskem kraju Frydek Mistek, na Poljskem pa mesto Wadowice, Kalvarijo, taborišče Auschwitz in znamenitosti Krakova s srednjeveškim trgom, stolnico, kraljevim gradom in Baziliko svete Marije ter bregove Visle.
Udeleženci čebelarske ekskurzije smo bili po štirih dneh naporne vožnje vsekakor zadovoljni, saj smo poleg tega, da smo videli in doživeli veliko zanimivega, s prijetnim druženjem izmenjavali izkušnje in stkali daljnosežna prijateljstva.
Tekst in foto: Mira Gorenšek