Tako smo v soboto in nedeljo, tretji vikend v avgustu, pohodniki Planinskega društva Vojnik, poleg Doline Triglavskih jezer, v vsej lepoti in veličini občutili še Veliko Špičje. Prvi dan nas je zanimiva pot vodila iz doline Blata preko Planine pri jezeru in Dednega polja do Prehodavcev. Narava nam je, poleg gorske flore in faune, ponudila še nekaj dežja. V koči, kamor smo prišli okrog 14. ure, je bilo dovolj časa za klepet, karte in druženje s še ostalimi planinci, ki so se ustavili ali prenočili. Bili so Angleži, ki jih naše gore vedno znova očarajo. Naslednji dan je ena skupina odšla po Dolini Triglavskih jezer druga proti Velikemu oz. Lepemu Špičju. Večina nas še ni prehodila grebena, zato je bil to izziv, ki je hkrati kazal spoštovanje do tega gorskega kraljestva. Pot je bila sprva zložna, a se je kmalu začela vzpenjati proti Malemu Špičju. Markacije so nas vodile k spustu in ponovno k vzponu in naslednjemu vrhu. Nisem štela, a gotovo smo se trikrat spustili in ponovno povzpeli, dokler nismo na vrhu Velikega Špičja, ob zastalem dihu, okrog sebe zagledali prelepe gore Julijcev in še dlje … Pogled navzdol nam je bil prava poslastica, saj nam je dolina v vsej slikovitosti ležala pod nogami.

Na nekaterih mestih vzpona je bilo treba precej previdnosti zaradi izpostavljenosti terena. Nekaj je dodal še veter, ki nas je spremljal in obogatil zvoke narave. Veliko Špičje je najvišji vrh tega grebena, meri 2398 m. Z vrha smo bili nagrajeni s pogledom po planotah Komne, Dolini Triglavskih jezer, prelepi dolini Trenti, na Triglav in gore okrog njega, vse tja do Montaža in Viša. Lepšega razgledišča si nismo mogli zamisliti.

Med potjo smo občudovali planike, tu in tam so nam dali gamsi čutiti, da spremljajo naš vzpon. Nismo jih motili … imeli smo svoj gorniški užitek! Spust je bil zaradi terena zdrsljiv in je zahteval veliko pozornosti. V Koči pri Triglavskih jezerih sta se obe skupini zbrali, napravili smo skupno fotografijo in jo mahnili proti Planini pri jezeru. Na Dednem polju smo svojo pot »zašpilali«. Bili smo dobra družba in bilo je dobro vodenje!

Lepih doživetij in neponovljivih občutkov ni mogoče opisati, treba jih je doživeti. In kot je nekoč izjavil dr. Julius Kugy, da Triglav ni gora, Triglav je  kraljestvo, danes dodajam, da je Veliko Špičje del tega kraljestva.

Tekst in foto: Zvonka Grum