Pot nas je vodila do Planine Blato. Telo je že po nekaj metrih čutilo, da je vzpon res strm in da se bo do Planine pri Jezeru pokazalo, kako je z našo kondicijo in pripravljenostjo telesa. Po uri hoje, ogrevanju telesa in sproščenemu klepetu smo prispeli do koče na Planini pri Jezeru. Tu smo se glede na zahtevnost ture razdelili v dve skupini. Tilen je s svojo skupino pot nadaljeval proti planini Dedno polje. Ob razpotju, ki vodi h koči pri Triglavskih jezerih, so nadaljevali v desno, proti pobočju Prvega Vogla. Tu je brezpotje za vsakega planinca izziv in lepa izkušnja. 

Druga skupina, ki jo je vodil Franc,  je pot nadaljevala proti Planini v Lazu. Ta se nahaja pod Debelim vrhom, Slatno in Ogradi. Tu je prekrasen pogled na gore, ki v svoji sredini varujejo to lepo dolino. Tu je tudi studenček, ki planini daje vodo. Vračali smo se čez planino Dedno polje. S pogledom smo sledili vzponu prve skupine proti Voglom. Občudovali smo cvetje: pogačico, svišče, teloh, zlatice, zvončice, ranjak, sreteno …  Ja, sedaj bo narava v najlepši obleki. Odeta v živo pisane barve cvetja, grmov in drevja.

Zaradi vremena smo pohiteli proti Planini pri Jezeru. Nekaj na žlico je malica, ki se prileže planincu po turi. V želji, da tudi prva skupina varno opravi vzpon in se zadovoljna vrne, smo pogledovali proti goram.

In ... Prišli so. Zadovoljni, utrujeni, z izkušnjo, ki je vsakogar nekaj naučila. Sledil je še spust proti Planini Blato in vrnitev domov. V mislih smo podoživljali dan, lepoto gora in našo telesno pripravljenost. Potrjevalo se je, da sta pohodništvo in planinarjenje vzdržljivostna športa, ki obremenita srce in pospešita prekrvavitev, zato moramo biti pohodniki in planinci zdravi. Realno moramo oceniti svoje sposobnosti. Pa še nekaj smo ugotovili: nikar hiteti! Za hojo smo izbrali tempo, da nihče v skupini ni omagal! 

Hvala vodnikoma za odgovorno vodenje.

Test in foto: Zvonka Grum