Razstava v Knjižnici Vojnik z naslovom: Trkanje na vest

Odprtje razstave: ponedeljek, 7. junija, ob 19. uri.

V kulturnem programu bo nastopil Mešani pevski zbor FORTE.

ŽIVLJENJEPIS

Ilija Kelavić se je rodil 16. 4. 1964 v Galovcu, v občini Maglaj, v Bosni in Hercegovini. Osnovno šolo je končal v Novem Šeheru, srednjo pa v Maglaju. Po končanem vojaškem roku ga je pot ponesla v Zagreb, kjer se je na tamkajšnji fakulteti vpisal v višjo upravno šolo. Že v mladosti je kazal veliko željo po likovnem izražanju. Ta ga žene še danes.

Rojen je bil v veččlanski družini, zaradi česar ni imel osnovnih možnosti za vpis v likovno šolo in potem na akademijo, kar mu je ostala največja neizpolnjena želja. To ga sicer ni ustavilo, da ne bi ustvarjal v raznih tehnikah, kot so pastel, olje na platno, grafit in pirografija, a najopaznejša ostaja njegova ljubezen do kiparstva.

Leta 1984 je prišel v Celje, kjer živi in dela še danes. Delovno mesto strojnega mehanika ter material, ki ga obdaja v vsakdanjem življenju, uporablja tudi za umetnost. Ilija ne upošteva trdnosti materiala, temveč z veliko kreativnostjo in idejami ustvarja nova likovna dela.

Svoja dela je razstavljal v Maglaju, Žepču, Zenici, Sarajevu in Zagrebu. Leta 2019 je imel samostojno razstavo v Železarskem muzeju Štore, leta 2020 pa skupno razstavo v Sarajevu. Dela tematsko, z mišljenjem, kako spodbuditi ljudi k aktivnemu sodelovanju za boljši in naravi sprejemljiv način življenja. Ilija s socialnimi in duhovnimi temami jasno izkazuje svoj stav tako, da ni pasivni opazovalec, temveč človek z jasnim likovnim izražanjem. S svojimi deli se predstavlja klasično in abstraktno, kar je sprejemljivo za poznavalce likovne umetnosti in za vse, ki bi to še radi postali.

RECENZIJA

Za kiparja Ilijo Kelavića lahko zagotovo trdimo, da ne gre za opazovalca likovne umetnosti, ampak za avtorja z jasnim pogledom in edinstveno poetiko. Pri tem prvotno mislimo na avtorjeve načrtno izbrane teme ter planirane kompozicije, s katerimi opozarja na tisto, kar je pomembno, ontološko. Pri svojem delu subjektivno razlaga svoja doživetja in življenjske izkušnje. Avtorjevo zlaganje različnih materialnih fragmentov lahko beremo kot refleks postmodernega duha, kot izraz antistila. V njegovih delih najdemo tudi mnogo simbolike in metafor. Vsekakor moramo omeniti večplastnost kiparjevega izraza, iz katere ne vidimo samo likovnega sporočila, ampak govorijo dela tudi o svetovnih vrednotah in odnosu kiparja do teh. Z apliciranjem vesti o zavesti nasledstva, časa in prostora, v katerem živi in ustvarja, ter o vrednotah, ki izpolnjujejo ta prostor, avtor naturalistično razlaga človeški obstoj in eksistenco. Dela predstavljajo kiparjevo izredno veščino ter talent, predvsem o znanju potenciala, ki ga ima kiparski material, in s katerim se konec koncev tudi bori. Sam material je prav tako tudi eden od večjih izzivov, saj ga avtor predstavlja izven svoje klasične oblike in pomena. Njegovim različnim podpisom na ta dela pa zapovedujejo elementarnost, gostota forme, utišana gesta in simbolika. Dela so v kiparskih interpretacijah stkana z navdušenjem, sama forma pa daje srčnost narativnim kiparskim navdihom.

Simbolično se avtor v svojih kiparskih delih izraža poetično. Zanimivo je, kako k vsaki novi skulpturi in hkrati vsaki novi temi prihaja na drug način, s katerim vedno znova odpira pot novi kiparski interpretaciji. Ravno zaradi tega je v njegovih delih ter v sami improvizaciji prepletena forma na videz mineralno-kristalnega nastanka in številni živahni znakovni simboli. Avtor z novo obliko in pristopom v omenjeni obliki moderno (abstraktno) ugrablja tisti klasični (realni) pristop, ki je sicer dostopen vsem. V svojih delih dobro doživlja in predstavlja abstraktno, pa tudi realno obliko umetniškega dela. Kelavićevo dramatično doživljanje sveta skozi jasne konstruktivistične kompozicije, ki so skoraj informalne, dajo vedeti, da razlika v materialu, formi, načinu dela ali tematiki avtorju ni pomembna, temveč je pomembno simbolično sporočilo, s katerim v večini del kritizira javnost. S to kritiko pa avtor želi spodbuditi našo vest in aktivno udeležbo v ustvarjanju novega in boljšega sveta.

Doc. dr. art. Mladen Ivešić