Ker je bil napovedan vroč poletni dan, nas je bilo manj kot na prejšnjih pohodih. Ampak najbolj vztrajni se nismo zbali vročine in prav smo imeli. Gozdna pot do Stolpnika je bila prijetno hladna in v senci, tako da smo uživali v vzponu proti vrhu, ki je trajal uro in dvajset minut.

Nekateri smo se povzpeli na razgledni stolp in smo imeli kaj videti. Pogled nam je odtaval do Rogle, Boča, Kuma, Šmohorja in še v Savinjsko dolino. Pred nami je bilo Šmartinsko jezero in seveda celotna Celjska kotlina in šentjurski del. Seveda šoštanjske kotline ni mogoče zgrešiti zaradi dima iz termoelektrarne.

Ko smo se okrepčali in odpočili, smo se odpravili v dolino. Še prej pa seveda naredili skupinski posnetek vesele družbe. Pot v dolino je bila v senci, samo na določenih ovinkih poti smo občutili vroče poletno sonce. Veseli smo bili, da smo del dneva preživeli v prijetni družbi in v prelepi naravi.

Pa vabljeni na prihodnji pohod v jeseni.

Tekst in foto: Štefka Naglič