Trdna vera jo je držala pokonci, je pripovedovala.
Leta so se nabrala in s tem tudi bolezen, zaradi katere je morala za dalj časa v bolnišnico. Hudo je bilo, a z energijo in željo po ozdravitvi se ji je zdravstveno stanje malo izboljšalo. Zelo si je želela, da bi ozdravela ... vsaj toliko, da bi lahko skrbela sama zase. Žal se ji ta želja ni uresničila, kljub izredni pomoči sina, s katerim je živela. Sin Ivi ima izredno skrben in ljubeč odnos do nje. Njegova požrtvovalnosti je lahko marsikomu vzor.
Aničino zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi šla v domačo oskrbo. Dobila je mesto v domu Nine Pokorn - Grmovje. Sin jo je žalosten hodil obiskovat in bil obenem vesel, da je za mamo poskrbljeno; da je mama v dobrih rokah. Ja, res je v dobrih rokah. Ko vstopiš v ta dom, te prijazno sprejme receptorka. In tokrat, ko je bil poseben dan, nas je sprejela namestnica direktorja ga. Nada Majger. Vesela nas je bila, saj smo s sinom in g. župnikom iz domače fare, Vicmanom, pevci ter sosedi prišli k Anici na obisk s posebnim namenom. Ga. Anica je imela rojstni dan. Osemdesetletnica je žal dana le redkim.
Po prijaznem pozdravu in dobrodošlici nam je ga. Nada povedala, da so našo slavljenko pripravili in tudi oni so jo že presenetili. Vesela nas je bila, saj tak dogodek ni vsak dan.
Slavljenka nas je čakala v postelji, okrašeni z baloni in s slavolokom. Anica kar ni mogla verjeti, kaj se dogaja. Posebno je bila vesela gospoda župnika, ki jo večkrat obišče. Ko so pevci zapeli, jim je pomagala tudi Anica, naše oči pa so se od vzhičenosti orosile. Včasih se zgodi, da Anici nagaja demenca, a tokrat je vedela, kaj se dogaja, ni mogla verjeti, da je vse to slavje v čast za njen osemdeseti rojstni dan.
Ob čudoviti torti smo vsi skupaj zapeli in ji zaželeli le zdravja. Vse drugo ima, ljubečega in pozornega sina, vnukinjo in vnuka, sorodnike in sosede, ki so pokazali, da jim je mar. Mar za skromno ženico, ki jesen življenja preživlja v domu, ki ni le ustanova. Tu delajo ljudje s srcem, ljudje, ki jim je mar, da se varovanci dobro počutijo, da jim je lepo in da so srečni. Danes smo bili vsi skupaj srečni, saj so nas počastili v domu. Počastil nas je tudi Aničin sin, ki je želel mamo razveseliti in se ji zahvaliti za vse dobro.
Spoštovana Anica, naj bo še dolgo tako; spoštovani neumorni uslužbenci doma, vam pa hvala vam za vašo srčnost, toplino in prijaznost, Vem, da je vaše delo zelo težko in ob vsem tem imate posluh za drugačnost, vaša srčnost se čuti v tej ustanovi, v tem domu, ki je dom mnogim bolnim ljudem.
Poklon.
Hvala pevci, vaše pesmi so božale srca in privabljale lesk v oči. Hvala spoštovani g. Vicman, da ste razveselili Anico in s svojo prisotnostjo vse nas; hvala sosedje.
Največja zahvala pa zagotovo velja sinu Iviju, ki je želel mami ob jubileju dati tisto malo in hkrati tisto največ, kar se ne da kupiti ne z denarjem in ne z zlatom. Vse najboljše, draga slavljenka.
Besedilo in foto: Dragica Mirnik, predsednica MDDI Celje
