Logo MojaObčina.si
JUTRI
24°C
6°C
NED.
21°C
9°C
Oceni objavo

Naši pohodi so vedno nekaj posebnega

Pozdrav pomladnemu soncu

Vstanemo zgodaj zjutraj in se na soboto, ki je najbližja prvemu pomladanskemu dnevu (letos je to sovpadalo), odpravimo na Špičasti vrh – Kislico gledat sončni vzhod. Pri Pristovškovem križu se prepoznavamo po glasovih, kajti obkroža nas še tema. Z zmernim korakom krenemo po poti in v slabi uri smo na vrhu.

Že med potjo spremljamo dogajanje na nebu in si želimo, da bi zagledali sonce. Zvoki Karlijeve harmonike nam krajšajo čas do slovesnega trenutka. Najprej oranžna jutranja zarja, obdana s pasom oblakov, nato pa se najprej rdeče, nato pa v vsej lepoti zablešči sončna krogla.

Napolnjeni s posebno energijo zapuščamo vrh in gremo proti Markovi kmetiji, mimo mogočnega Ravnakovega kostanja, ki je najdebelejši v Sloveniji. Za spomin naredimo fotografijo, nato pa hitro na okusen zajtrk – domači kruh z različnimi namazi ter čaj in kuhano vino.

      

Pozdrav novemu letu

V 13. stoletju je nad frankolovsko dolino na visoki pečini lindeškega hriba stal lep in bel grad Lindek.

Nekoč je v njem živela lindeška gospoda, ki je bila zelo bogata, a zelo osamljena. Še danes se na gradu sveti in se slišijo veseli, a zamolkli glasovi njihovih zabav.

»Zakladi čakajo globoko pod gradom na srečneža, ki se je rodil v zibelki, narejeni iz lesa mogočne turške lipe, posekane točno na določen datum in uro, stesane po starih pravilih in z belim platnom obložene. Mora biti čistega srca in brez greha na duši. Tisti bo dobil zaklad in bo lahko rešil svet revščine, saj je zaklad bajeslovno velik in v zlatu in dragih kamnih,« je zapisano na spletu.

Nič več ni tako lep in bel, že dolgo na lindeškem hribu stojijo le še razvaline. Mogoče bodo pa prav pohodniki novoletnega nočnega pohoda (»Po poteh grajskih pravljic«) na grad Lindek našli zaklad in ga rešili grad pred propadom?

Že sedemnajstič so pohodniki krenili na pot. Skrivnostne pravljice burijo domišljijo in privabljajo lepo število pohodnikov, letos jih je bilo okoli 200. Prav tako je med ljudmi močna želja po druženju in tem, da po obilnih prazničnih obrokih naredimo nekaj za svoje zdravje. Sliko dopolnijo domačini s prijaznim sprejemom in domačimi dobrotami. Ob vrnitvi pa jim člani turističnega društva pripravimo okusno enolončnico. No, ne skuhamo je ravno na lesenem »šporhetu«, ob katerem se vsako leto grejemo in ki je ena od zanimivosti iz preteklosti.

 

 

Iskrena hvala posameznikom in njihovim družinam: Editi in Janezu Karu, Lojzki Operčkal, Hildi Goršek in družini Pinter (Mark). Hvala tudi gasilcem PGD Frankolovo. Brez vas vseh naši pohodi ne bi bili to, kar so.

 

 

 Irma Blazinšek

 TD Frankolovo

Oglejte si tudi