Kako malo je treba, da človek zaide s poti in ostane brez sredstev za življenje, brez prijateljev, sam, nemočen, brez doma. Prestrme so včasih stopnice življenja in nikogar ni, ki bi ti ponudil roko in pomagal po trnjevi poti. Največkrat je alkohol edini prijatelj, ki nemočne ljudi pahne še globlje. Prihaja zima, pred vrati so praznični dnevi, ki še poglobijo bolečino in žalost brezdomnih ljudi.

V delavnici ročnih del je priložnost tudi za pogovore in odločili smo se, da se bomo učili pletenja kap in nogavic. Želimo združiti prijetno s koristnim in razveseliti nemočne, na rob potisnjene ljudi. Prisrčno sta nas v prostore Kamrice povabili ga. Vovk in ga. Nataša, ki sta bili navdušeni nad našim predlogom. Pridne roke naših »Zvončnic« prepletajo niti volne z največjim veseljem, saj vemo, da bomo marsikatero solzno oko osušile s pozornostjo, da bodo izdelki namenjeni prav njim, brezdomnim. Spretne roke Mili, Urše K., Berte, Irene in moje, so napletle že kar nekaj toplih izdelkov. Pleteni so z namenom, razveseliti in obdariti skromne ljudi, z ljubeznijo in s spoštovanjem do nemočnih, in so zato še toliko več vredne in dragocene.

December je čas praznovanj. Da bo praznovanje toplo, bomo obiskale dom za brezdomce in jim podarile kape in nogavice, ki jih bodo grele ob mrzlih dneh, in na ta način v njihova srca prinesle kanček toplote. Prepričana sem, da so male pozornosti največkrat neprecenljive vrednosti.

Dragica Mirnik

Foto: Lea Sreš