Občudovali smo lepo urejene domačije, urejene cvetlične grede, balkonsko cvetje … Opazili smo, da ljudje sadijo tujerodne rastline: kivi, kaki, asimino, fige, grmovnice, palme. Ob robu ceste odlično uspeva bambus. Vreme se je spremenilo!
Najprej smo bili gostje gostoljubne družine Bogdana in Darinke Selčan. Ob bogati kulinariki se je vino rumeni muškat, letnika 2018 (zlato priznanje), v zelo vročem dopoldnevu še kako prileglo. Sicer pa družina obdeluje vinograd v Malih Dolah na izjemno strmi legi. Ponašajo pa se z zelo staro kletjo z letnico 1852, ki je vrezana v tram.
Popolnoma na samem, daleč v gozdu, pa sameva lepa kapela sv. Janeza v Brezovcu, ki je last družine Marjana in Ivice Lipovšek iz Ilovce. Domačinka Marija Železnik je udeležencem na doživet način posredovala zgodovino, mite in legende kapele, ki še zdaj burijo domišljijo domačinov. Avtor lepega zapisa je Jože Žlaus. Pri kapeli smo se okrepčali z društvenim vinom Vojničan in le ugibamo lahko, kdo je poskrbel, da smo imeli sredi gozda možnost pokusiti društveni ponos.
Pokrajina je kar na gosto poseljena z verskimi znamenji: križi, kapelami, med njimi tudi skromna, a lepa reliefna podoba Device Marije z detetom, pritrjena na drevo ob cesti. Napis, vrezan v leseno ploščo, »Popotnik postoj, se odpočij in name obrni svoje oči,« vabi, da se spet postavi klopca.
Vinogradi so tudi letos odlično, nekateri celo po šolsko, obdelani. To smo kot zmeraj opazili v vinogradu podpredsednika Mirana Kovača in njegove matere. Letos se lahko pohvali z ureditvijo prostora za zorenje penine, ki je namenjen tudi polnjenju. V prostoru je vse na pravem mestu. Poleg Miranovih zelo kakovostnih vin, kletarjenih v tehnološko napredno opremljeni kleti, smo lahko pokusili tudi »občinsko« vino Za prijatelje. Zahvaljujemo se Miranu in županu!
Predsednik Mirko Krašovec pa je pri gostiteljih, družini Alojzija in Dragice Pušnik, pohvalil šolsko brezhibno obdelan vinograd. Pred dvema letoma so posadili 1028 trt sorte šipon in rumeni muškat, ki bo že letos, presenetljivo, dala kar nekaj pridelka. Z veseljem zapišemo, da pri družini Pušnik tudi mladi rod resno razmišlja v smeri turistične dejavnosti!
V Rovah smo se pohodniki priključili Tončkovi učni poti, ki je dolga 8,5 km in je bila odprta leta 2014. Učna pot je dobila ime po Antonu Bezenšku. Pot ni označena s tradicionalnimi markacijami, ampak s ptičjimi hišicami. Vsaka ima zvonec, ki se oglasi kot ptičje petje različnih ptic. Ob 160-letnici rojstva publicista, učitelja, utemeljitelja bolgarske in hrvaške stenografije ter velikega prijatelja Bolgarije Antona Bezenška, rojenega 15. aprila 1854 v Bezenškovem Bukovju, je bila pred osnovno šolo odkrita kopija kipa in relief, ki ju je izdelal znani bolgarski kipar Svilen Kostadinov. Po Antonu Bezenšku se imenuje tudi osnovna šola na Frankolovem in moški pevski zbor. V Bezenškovem Bukovju smo si ogledali spominsko hišo in nadaljevali pot proti Verpetam.
V prijetnem družabnem prostoru družine Jevšenak v Verpetah steno krasijo podeljena zlata priznanja, plaketa in brentač za kakovostna vina. Na mizi se je poleg okusne hrane gospodinje Polone pojavilo tudi njihovo ustekleničeno vino, opremljeno z zanimivo, lepo strokovno izdelano nalepko s sloganom: »Kjer žarek žulj pozdravi.« Mladi harmonikar Mohor je s prijateljem z lepimi melodijami prijetno zaključil letošnji pohod.
Vsem gostiteljem se zahvaljujemo za kulinarične dobrote in odlično vino iz »kota«. Posebej se je treba zahvaliti še organizatorju pohoda Miranu za skrbno načrtovan in izveden pohod. Kljub obilici dela je našel čas in nas sprejel na Dednem Vrhu in nam široko odprl vrata in verjemite, bilo je kaj videti. Pohodniki, posebej še tisti, ki nismo domačini, smo v lepi pokrajini med gostoljubnimi ljudmi preživeli čudovit dan. Kam pa drugo leto?
Zvesti popotnik: Pavle Leskovar
Foto: Miran Kovač



