Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Značilno obrambno obzidje je iz 15. stoletja in je prebivalce ščitilo v času turških vpadov. Vrhunec razvoja je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju, iz tega časa izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb. 

Ob vseh bogatih informacijah, ki smo jih dobili, sem pomislila, da sta organizatorja izleta dobro preračunala čas in našo koncentracijo. Po uvodnem jutranjem pozdravu Polone, ki je bil namenjen vozniku Tomažu, Arclinskim fantom, starim in prihodnjim članom, harmonikarju Franciju, se je dan začel s slastnimi buhtlji in tekočimi zadevami. Dopoldan je popestril še naš ogled pršutarne Lokev. Tu smo si poleg dobre pokušine dobrot ogledali še del procesa pridelave pršuta in ostalih dobrot s certifikatom. Kljub meglenemu novembrskemu dnevu je bilo razpoloženje veselo. Franci je s harmoniko zašel v vsak kotiček in privabljal k pripevanju vse prisotne.

Pot smo nadaljevali proti Štanjelu, ki je pravi biser tega predela Krasa. V času med svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil svoj pečat arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani. Lokalni vodnik je predstavil zgodovino naselja in njegove okolice, glavne značilnosti Štanjela in Krasa, življenje na Krasu v preteklosti in danes ter nekatere osebnosti, ki so povezane s samim krajem (škof Anton Mahnič, arhitekt Maks Fabiani, slikar in grafik Lojze Spacal). Lokalna vodička nas je popeljala na zanimiv ogled, ki je zajemal: ogled srednjeveške vasice z gradom Štanjel: največji grajski kompleks na Krasu; ogled Galerije Lojzeta Spacala: stalna zbirka slikarja in grafika Lojzeta Spacala, postavljena v obnovljenem delu gradu; ogled cerkve sv. Danijela z značilnim limonastim zvonikom; ogled etnološke zbirke v kraški oz. romanski hiši: ena najstarejših hiš v naselju ter ogled Ferrarijevega vrta, parka, ki ga je uredil arhitekt Maks Fabiani. Ustavili smo se v kraški hiši, ki je izvabila v nas zanimanje in navdušenje, občudovanje. Je pomnik iznajdljivosti preprostih prebivalcev, ki so za gradnjo, kjer je bilo mogoče, uporabili kamen. Deževnica je s škrlatne strehe po kamnitih žlebovih speljana v monumentalni javni vodnjak ob njej, kar priča o pomenu vode za Kras. Odraža arhitekturne posebnosti prvotnih kraških hiš, grajene v času gotike in romantike.

Po pestrem ogledu se nam je prilegla domača kulinarična posebnost. Na domačiji, ki neguje tradicijo osmice, smo zaključili izlet v neznano in se odpravili proti domu. Arclinski fantje so »dodali vrednost« dnevu in druženju, saj so oz. smo peli kot pevski zbor na intenzivnih vajah. Hvala vam, fantje, za to čarobnost petja! Naj vam glasovi še dolgo služijo.

Ob vračanju proti Vojniku je bil čas za vrednotenje in zahvale ob doživetju tega dne. Peter se je organizatorjema zahvalil za lep dan, za dobro organizacijo in izpeljan izlet. Prisotni smo z glasnim ploskanjem pritrdili vsemu povedanemu in dodali, da že število udeleženih, ki je presegalo krepko čez petdeset, pove, da smo bili polni pričakovanj in veseli druženja ter vznemirljivih popestritev.

Hvala vama za lep in nepozaben dan, Polona in Tomaž. Veseli smo, da vstopata na pot tega lepega poslanstva, poslanstva planinskih vodnikov.

Tekst in foto: Zvonka Grum