Združili smo prijetno s koristnim in smo si ogledali zgodovinsko vrednoto in zanimivost –mesto pod mestom. Prijazna zgodovinarka nam je najprej osvežila spomin iz zgodovine mesta Celje, o ljudeh, ki so v mestu delali in živeli, in o zanimivostih, ki se ohranjajo in gradijo še danes. Celeia, mesto pod mestom – knežji dvor – je vredno ogleda.

Arheološko razstavišče Celeia – mesto pod mestom v kleti knežjega dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeie »in situ«. Njena nema, vendar slikovita govorica vas vabi, da se sprehodite med starodavnimi zidovi, ki pričajo o bogati zgodovini mesta. Po ogledu smo se odpravili v gostišče, kjer smo se o videnem in slišanem pogovorili. Sledil je kratek kulturni program z voščili. Po okusni hrani pa je sledilo druženje ob glasbi in plesu.

Materinski dan že vsa leta obeležujemo z obiskom porodnišnice v Celju. Novorojencem podarimo Miline copatke in Urškine vizitke. Materam smo tudi letos zaželeli vse dobro, novorojencem pa obilo otroške radosti in brezskrbne razposajenosti. Življenje je dar, rojstvo je čudo in nepopisna sreča.

V okviru programov vsako leto poskrbimo za druženje invalidov na Gorenjskem. Z dvema avtobusoma smo se v deževnem jutru odpravili proti Brezju. Dobra volja in petje ob harmoniki Janka in Domna sta upočasnila naliv in tu in tam nas je pozdravilo sonce. Po sveti maši smo se družili z invalidi iz Laškega, ki so se namenili na isto pot. Nato smo se odpravili v Moravče in se okrepčali z okusnim kosilom. Ob glasbi in petju ni bilo časa za togote, slabo voljo in nerganje. Naša srca zdravi veselje, petje in dobra volja.

Športnih dejavnosti ni manjkalo, udeležili smo se srečanja invalidov v Logarski dolini in na Kopah, kjer smo v športnih igrah prejeli pokal. Dnevi ob igranju pikada in drugih športnih iger so bili dobro obiskani. Družili smo se tudi ob delavnicah in predavanjih, ki so bila zelo poučna. V kuharski delavnici smo pekli potico in si izmenjali recepte in izkušnje.

V pisarni našega društva so se pridno nabirale zelo lepe in uporabne stvari. Podarjene smo dobili tehnične pripomočke, ki jih člani niso več potrebovali. Z veseljem nam je župan občine Štore dodelil prostor, ki smo ga poimenovali kar shrambica. Dobre stvari se širijo iz ust do ust in danes je naša shrambica kraj, kjer hranimo lepe in uporabne stvari. Ljudje prihajajo sem posamezno, si stvari ogledajo in brez kakršnih koli dokazil lahko dobijo, kar jim pride prav. Za urejenost shrambice skrbi naša Verica. Odločili sva se, da v shrambico povabimo uporabnike Doma Lipa iz Štor. Z njimi smo se družili in vsak varovanec je našel nekaj koristnega zase. Ker je bilo druženje zanimivo, sva se odločili, da s sodelovanjem delavcev v Domu Lipa postavimo stojnico in povabimo težje gibljive varovance. Z veseljem so se udeležili druženja in na stojnici je vsak našel nekaj zase. Ob pogovoru o časih, ko so bili doma ter kako živijo danes, in med obdaritvijo se je utrnila marsikatera solza. Varovanci kar niso mogli verjeti, da si lahko izberejo stvari brez plačila.

Naša shrambica je res nekaj posebnega, vse, kar nam dobri ljudje podarijo, podarimo naprej, ne glede na socialni položaj ali kraj bivanja. Druženje z varovanci nam je bilo v veliko veselje in odločili smo se, da se še vrnemo.

Na kopalni dan smo se odpravili v Malo Nedeljo, kjer smo si nabrali novih moči, se razgibali in poveselili.

Druženje s sočlani je neprecenljive vrednosti. Spodbujamo drug drugega in velikokrat lepa in topla beseda zdravi bolje kot najmočnejša tableta.

Tekst in foto: Dragica Mirnik