Iz Marnega smo se podali po makadamski poti proti Kalu. Z doline je bil videti malo zasnežen. Ko smo pričeli vzpenjati  pa nas je že po  sto metrih presenetila debelina snega.  Drevesa so bila obdana s snegom in ponekod so veje segale do tal.  Sivi oblaki so se začeli trgati in pokazalo se je nekaj modrine, kar je nakazovalo, da nas bodo danes pobožali topli sončni žarki. Tudi razgled  na Karavanke je bil vedno lepši. Po dveh urah in pol vzpona smo bili pri Planinskem domu na Kalu. Dom stoji na višini 946 m. Dom je odprt vse dni v letu. Na toplem smo se okrepčali in poklepetali. Skozi okno je posijalo sonce in razkrilo  prelep pogled v daljavo vršacev, kot so Karavanke, Kum, Nanos, Lisco in Veliko Kozje. Dolin še ni pokril sneg in jesensko zimska pokrajina je res lepa. Na Kalu je bilo 25-30 cm snega, tako, da je bil to zimski pohod na Kal.

Naredili smo nekaj lepih fotografij  in se previdno vrnili v dolino v želji, da se nam prihodnjič pridruži več pohodnikov.

Nasvidenje na prihodnjem pohodu na Goro Oljko.

Tekst in foto: Štefka Naglič