Na Koči pri Tomažu nas je s čajem in kavo ter rogljiči pričakala Minka. Začetno segrevanje mišic in kratek premor na koči sta dala izhodišče za pogovor o bližajočem se času, ko bomo posegali tudi v nam ljube gore; savinjske, julijske idr. Na poti so nas presenetili prijazni domačini, ki so z domačimi dobrotami pozdravili naš »mimohod«. Vsako leto potrjujejo vpetost v naš pohod.
Kjer se je končalo ozemlje občine Vojnik, je Franc vodenje prepustil vodniku Dramelj. Lepo vreme je nudilo prelep razgled na vse strani. Preizkusili smo se v orientaciji in poimenovanju hribov, ki so nas spomnili, da imamo še mnogo smeri in ciljev, ki jih bomo skušali uresničiti. Daljši postanek pri Urški, kjer je tekla beseda o obiskovalcih, gostoljubnosti in izletih v tem letnem času, so druženju dodali svoje. Pot do Uršule je hitro minila. Kaj vse smo opazili, videli, prepoznali … Kot da nam je narava namenila ta dan!
Planinski dom na Uršuli nas je, s člani društva, prijazno sprejel. Pod krošnjo smo se spočili, okrepčali, zapeli in zaplesali, izmenjali dobre misli in želje. Nastala je še »gasilska« fotografija in dan je bil popoln! Hvala vam, prijatelji iz Dramelj, hvala tudi vsem, ki sta nam obogatili pohod in nas presenetili z dobrotami. Bilo je enkratno in, kot sem nekoč že dejala, kar je enkratno, se ne more ponoviti.
Pa varen korak vsem!
Tekst in foto: Zvonka Grum
