Logo MojaObčina.si

Vojnik

JUTRI
2°C
-1°C
NED.
3°C
-6°C
Deli
6979

France Prešeren po 190. letih ponovno v Lysicah na Češkem

Na gradu Lysice na Moravskem (Češka) je bila 15. maja 2018 odprta razstava ilustracij Prešernovega Sonetnega venca akademskega slikarja in grafika Mihe Maleša. V idiličnem gradu Lysice, kjer je Prešeren pred 190. leti preživel nekaj mesecev, je bilo predstavljenih 30 ilustracij iz Maleševega bogatega grafičnega opusa. Glasbena skupina Kitarakon iz Turistično-kulturnega društva Globoče je ob odprtju izvedla nekaj Prešernovih in slovenskih ljudskih pesmi, na odprtju razstave so bili navzoči tudi umetnikova hči Travica Maleš Grešak, bivši češki veleposlanik v Ljubljani g. Petr Voznica s soprogo, predstavnik brnske univerze in »Društva prijateljev južnih Slovanov« dr. Petr Mainuš s soprogo, razstavo pa je odprl slovenski veleposlanik v Pragi mag. Leon Marc.

Moji ideji o postavitvi razstave Maleševe razstave na moravskem gradu Lysice je botrovala Prešernova pesem Judovsko dekle, zato je zelo zanimiva in verjetno malo poznana zgodba o nastanku te pesmi.

 

Pisalo se je leto 1828, ko je bil Prešeren na nagradnih počitnicah na gradu in v kraju Lysice, nekaj več kot 35 km severno od Brna. Prešeren je namreč pri študiju prava pomagal mlademu Emanuelu Dubskemu (1806–1881), ki je bil plemiškega rodu in kasneje pomemben moravski gospodarstvenik in politik. Blizu Lysic je postavil veliko tovarno vijačnega materiala, njegova žena Matylda (1808–1887) pa je zgradila prvo otroško bolnišnico v Brnu. Tudi grad Lysice je v času njegove gospodarske in politične moči dobil novo podobo z velikim parkom in grajsko kolonado.


Ali se je res Prešeren l. 1828 srečal z mlado Judinjo z imenom Rahela? Anton Slodnjak navaja to ime v romanu »Neiztrohnjeno srce« – 11. poglavje, kjer je opisana zgodba o Prešernovem kratkem bivanju na gradu Lysice in o srečanju z Judovskim dekletom. Prešernova pesem Judovsko dekle je bila objavljena šele leta 1845 v časopisu Ilyrisches Blatt – Ilirski list, torej v Prešernovem zrelem obdobju.

 

Velika zahvala gre prof. Boženi Orožnovi iz Celja, ki me je pred dobrim letom izročila svoj članek, objavljen 12. februarja 1981 v časopisu Delo, z naslovom Ščepec Prešerna na Moravskem. O tem me je opozoril tudi bivši češki veleposlanik v Ljubljani Petr Voznica. Takoj sem začel iskati češki prevod Prešernove pesmi Judovsko dekle, v NUK-u Ljubljana sem našel le rokopis dobesednega prevoda neznanega prevajalca, ki pa ni bil primeren za objavo. Na pomoč mi je priskočila prof. Zdenka Kohoutkova, lektorica češkega jezika in literature na ljubljanski univerzi, in prevedla pesem v češčino. Zaupala mi je, da je bil zanjo to velik izziv in seveda njen prvenec v prevajanju slovenske literature v češčino.

 

Romantična zgodba med Prešernom in Judovskim dekletom se je močno dotaknila tudi moje umetniške duše, zato sem narisal serijo ilustracij, ki so tudi razstavljene na gradu Lysice. Zgodovinske prijateljske in kulturne povezave med Slovenci in Čehi, začete že v naši skupni domovini Avstro-Ogrski, se tako nadaljujejo še danes.

Tekst in foto: Jože Žlaus

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!