V začetku sončna nedelja se je proti večeru prevesila v bolj oblačno in deževno, kar pa ni pokvarilo razpoloženja obiskovalcev.  Rožice so bile na vsakem koraku: za člane vsakega  gospodinjstva na območju KS Frankolovo, za člane društva,  žrebanje za plato rož za vse, ki so v letošnjem letu že poravnali članarino, za predstavnike organizacij in predsednike  društev v kraju, med njimi tudi urednika Ogledala. Zelo so napeli možgane in skupaj »izumili« slogan Frankolovega, ki pa vam ga ne

bom izdala. Zakaj? Zato, ker tudi vi lahko sodelujete. Tudi vi nam lahko sporočite svoj predlog, najboljšega bomo nagradili.

Cvetlična korita z vodno rezervo, ki so jih zasadili cvetličarji Vodiflor Vojnik,  Silvica Vukovič , Vojnik, Vrtnarstvo   Zreče, Robert  Prevolnik in  Vrtnarstvo  Jamnišek  iz Dobrne,  so si predstavniki  organizacij v kraju - OŠ Frankolovo, Vrtca Mavrica  - enote Frankolovo, Gostišča Turist,  župnišča in KS Frankolovo, z odgovori  na težka vprašanja prislužili v trajno last. Upamo, da bodo lepo skrbeli zanje, da  bomo tudi mi videli, kako lepo krasijo njihova okna.

Za kratek kulturni program se je z učenci OŠ Frankolovo  dogovorila ga. Leonida Rožanski.  Fantje bodo v bližnji prihodnosti pravi muzikanti, dekleta pa plesalke.  Za pomoč pri ureditvi scene so poskrbeli otroci in vzgojiteljice  v Vrtcu Mavrica – enota Frankolovo.

Celo popoldne so za dobro voljo skrbeli fantje iz ansambla Glas iz Zreč.  Dobra glasba in simpatični fantje so zadržali ljudi, da so ostali. Posebno predstavnice nežnejšega spola so bile navdušene.

 Na sejmu so sodelovali trije cvetličarji, Cvetličarstvo Zreče, ki ga ima naša domačinka Darja Srebot, Cvetličarstvo Krašovec iz Vojnika ter Cvetličarstvo Jamnišek iz Dobrne. Obiskovalci so imeli resnično dober izbor po sejemskih cenah.  Dekleta so se trudila, da so prodala čim več srečk  za srečelov, naša Hilda iz Turistične kmetije Goršek nam je pekla slastne štraube, ki  so jih še vroče pojedli obiskovalci. Vsi so si lahko ogledali čebelji panj, kupili medene izdelke, domače dobrote, suhe šopke, lončene izdelke, sladkorno peno ali kakšen čaj za domačo lekarno  ter knjigo o zdravilnih zeliščih.

Za konec nam je Tone Ovtar, ki je misijonar v Rusiji, povedal, kako se živi  v tej deželi. Ker je bila ravno »bela nedelja«,  smo mu za spomin pa dali »pisanko«, ki so jih včasih na ta dan botri nosili svojim krščencem ali birmancem.

Vsem, ki ste  kakorkoli pripomogli, da smo prireditev lahko izpeljali, se iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem zgoraj naštetim in še mnogim drugim, ki so prispevali sredstva za srečelov ali  pomagali kako drugače. Le z vašo pomočjo je bila prireditev takšna, kot smo si jo zamislili.

                                                                                                                           Irma Blazinšek