Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
5°C
JUTRI
23°C
6°C
Oceni objavo

10. september – svetovni dan preprečevanja samomora

KADAR STISKA TRAJA ALI NARAŠČA, POIŠČIMO POMOČ V oporo je lahko tako vsakdanja medčloveška kot strokovna pomoč

Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležimo 10. septembra, sporočili podatke iz regije. V letu 2019 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 53 oseb. Stopnja samomora (to je število samomorov na 100.000 prebivalcev) je v Savinjski regiji v letu 2019 znašala 20,6. V sedmih letih, od leta 2013 do 2020, je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 442 oseb, 361 moških in 81 žensk. Število umrlih je bilo v tem obdobju najvišje v letu 2017. Kot v celotni Sloveniji tudi v Savinjski regiji zaradi samomora moški umirajo več kot 4-krat pogosteje kot ženske. 

 

»V vseh prikazanih letih je bil količnik samomora v Savinjski regiji višji od slovenskega povprečja. Kljub upadu količnika v zadnjih treh desetletjih Savinjska regija še vedno spada med regije, ki so s samomorom najbolj ogrožene. Tudi zato si v naši regiji že vrsto let prizadevamo za zmanjšanje števila samomorov in v ta namen na območni enoti Celje NIJZ od leta 2000  tudi povezujemo različne strokovnjake, ustanove, nevladne organizacije ter prostovoljce. Čeprav ljudem, ki so v stiski ali so samomorilni, vedno svetujemo, da poiščejo pomoč, je res tudi, da človek v hudi stiski pogosto ne vidi ne rešitve ne strokovnjaka, ki bi mu lahko pomagal, in zato ne išče pomoči. Zato je pomembno, da smo kot posamezniki v vsakodnevnih stikih pozorni na ljudi okoli sebe, bodisi doma, v šoli ali v službi. Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemir, nemoč, ko človek meni, da nikomur ni mar zanj in sam ni nič vreden. Jemljimo resno omenjanje smrti in samomora ter izjave kot na primer, 'najraje bi kar umrl' … 'saj je vse skupaj brez pomena' … 'ne zdržim več' … 'kar šel bi' ..., še posebej, če prej oseba ni govorila na ta način. Ob takšnih izjavah se ustavimo in prisluhnimo, povprašajmo človeka, kaj misli z njimi. Ni dovolj, da rečemo 'saj bo bolje', treba je zares prisluhniti in slišati. Spodbudimo človeka, da poišče pomoč in ga po potrebi k strokovnjaku tudi pospremimo,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja iz NIJZ, tudi strokovna vodja Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate in vodja regionalne skupine za preprečevanje samomora na Celjskem.

 

V Savinjski regiji si že vrsto let organizirano prizadevajo za zmanjšanje števila samomorov. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja poudarjajo pomen organiziranih dejavnosti v skupnosti, virov strokovne pomoči in sočutne pozornosti do bližnjega – kot načinov, ki se dopolnjujejo in lahko pripomorejo k zmanjševanju samomorilnosti. Poleg informiranja ter ozaveščanja in izobraževanj splošne in različnih strokovnih javnosti so uspeli razviti oziroma v regijo prenesti različne programe v podporo ljudem v stiski, ki so dopolnili obstoječe vire pomoči. Med njimi mladinski preventivni program To sem jaz s spletno svetovalnico, v kateri mladim v stiski svetujejo strokovnjaki že vse od leta 2001. Prav tako primer dobre prakse predstavlja svetovalnica Posvet Tu smo zate, namenjena odraslim v različnih stiskah, ki v Celju deluje od leta 2010 in je del mreže svetovalnic Posvet. Oba programa podpira tudi Ministrstvo za zdravje. V Savinjski regiji so se v letih 2019 in 2020 vzpostavili tudi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centri za duševno zdravje odraslih v zdravstvenih domovih Celje  in Velenje. Osebam z depresijo ali anksioznostjo so v podporo tudi tako imenovane psihoedukativne delavnice v vseh zdravstvenih domovih v Savinjski regiji in v vseh ostalih slovenskih regijah. Poleg teh so na voljo še delavnice za osebe, ki se soočajo s stresom, ter kratke delavnice za učenje tehnik sproščanja. Centri so del mreže 25 centrov za duševno zdravje, ki se po Sloveniji ustanavljajo v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje. Omenjeni programi ter centri, zdravstveni domovi ter psihiatrična bolnišnica, zasebni izvajalci vključno s psihoterapevti, programi centrov za socialno delo ter nevladnih organizacij, šolska svetovalna služba ter druge oblike podpore šolajočim otrokom in mladini znotraj šolstva ter različne aktivnosti in programi v lokalnih okoljih, ki jih podpirajo občine, sestavljajo mrežo skrbi za duševno zdravje prebivalcev. Z njihovim medsebojnim sodelovanjem ter približevanjem ljudem v skupnosti in odkrivanjem njihovih potreb lahko še okrepimo skrb  za duševno zdravje posameznika, družine, ranljivih skupin prebivalcev in skupnosti.

Tabela 1. Število oseb, umrlih zaradi samomora v Savinjski regiji od leta 2013 do 2019

 

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2013-2019

Moški

55

54

53

47

63

43

46

361

Ženske

12

8

13

16

12

12

7

81

Skupaj

67

62

66

63

75

56

53

442

 

V letu 2019 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 53 oseb, v sedmih letih, od 2013 do 2020, pa skupno 442 oseb,  361 moških ter 81 žensk.  Število umrlih je bilo najvišje v letu 2017.  V obdobju od 2013 do 2019 je bilo največ umrlih zaradi samomora v starostni skupini od 40 do 64 let ter starejših od 65 let. Količnik samomora (število umrlih zaradi samomora 100.000 prebivalcev) s starostjo narašča in je najvišji med osebami po 65 letu starosti (slika spodaj).   

Slika 1: Povprečni samomorilni količnik (št. samomorov na 100.000 prebivalcev) v obdobju 2013 -2019 po starostnih skupinah, Savinjska regija

 

 

Slika 2. Samomorilni količnik (št. samomorov na 100.000 prebivalcev) od 2013 do 2019,  Savinjska regija

 

V obdobju od 2013 do 2019 je bil samomorilni količnik, tako pri moških kot ženskah, najnižji v lanskem letu. Pri moških se je količnik samomora v letu 2019 občutno znižal v primerjavi z letom 2017, ko je bil najvišji. Tudi pri ženskah je bil količnik samomora v letu 2019 v primerjavi  z letom 2016 občutno nižji. 

 

 

***

 

Dodatne informacije:

 

  • Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, strokovna vodja Svetovalnice Posvet - Tu smo zate in svetovalnic v Laškem, Sevnici, Slovenj Gradcu, Mariboru in Murski Soboti, vodja področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalni inštitut za javno zdravje

Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 202, E: nusa.konec-juricic@nijz.si

 

 

 

Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana, 

Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si, www.nijz.siPodatkovni portal NIJZ

Oglejte si tudi