Ivan Tratnik, ki se je izučil za vrtnarja, poklica ni nikoli opravljal, saj je bil vse življenje voznik tovornjaka. Delo je opravljal v podjetju Prevozništvo, v Lik Savinji in pri Tobačni. Svoje delo je rad opravljal, saj ga je cesta vabila že od otroštva.
Danes živita s svojo ženo kot upokojenca, poročena sta skoraj 54 let, imata odraslo hčer, zeta in dva odrasla vnuka. Z ženo sta začela skromno, znala sta obrniti vsak dinar, zgradila sta hišo brez posojila, vsako leto so odšli na morje. Po odhodu v pokoj z ženo obdelujeta vinograd, pridelujeta nekaj zelenjave, gojita zajce in kokoši. Njegova velika ljubezen so čebele. Osnov čebelarjenja ga je naučil oče, preselil je star čebelnjak in prideloval med za domačo potrebo. Med pogovorom se je nasmehnil: »Čebele te v coklah najdejo in v njih pustijo.« V mislih je imel, da s čebelarstvom ni mogoče obogateti, seveda, če čebelariš po starem, brez spomladanskega dodajanja sladkorja. Je pa res, da veš, kakšen med uživaš.
V času dejavne življenjske dobe se je posvečal družini, službi in že od leta 1954 petju v različnih zborih, bil je član moškega cerkvenega zbora v Novi Cerkvi. Po petdesetih letih je petje v mešanem cerkvenem zboru opustil, saj leta zahtevajo svoje. V Moškem pevskem zboru KUD Nova Cerkev poje od leta 1972, od prvih začetkov. Petje mu pomeni veliko, opaža pa, da je za petje vedno bolj pomembna glasbena izobrazba. Za uspeh zbora je pomembna disciplina pevcev, dober zborovodja in izbira pesmi, ki jih pevci zmorejo. V vsej svoji pevski zgodovini je pel prvi bas. In prav za petje je prejel bronasti vojniški grb. Iz uradne obrazložitve ob podelitvi priznanja: »Gospod Ivan Tratnik poje pri Moškem pevskem zboru KUD Nova Cerkev že od samega začetka, to je več kot 40 let. Hkrati poje tudi pri Mešanem cerkvenem zboru sv. Lenarta v Novi Cerkvi. Sodeluje na nastopih obeh zborov, tako v domačem kraju kot drugje. S svojim prepoznavnim glasom daje moškemu pevskemu zboru prav posebno noto. Gospod Ivan Tratnik je dolgoletni blagajnik zbora.«
Z ženo rada sodelujeta v društvenem življenju kraja, v turističnem društvu, društvu upokojencev in invalidov. Naj ju dejaven odnos do društvenega življenja v Novi Cerkvi spremlja še v prihodnje.
Tekst: Lea Sreš
Foto: Matjaž Jambriško
