Zakaj je časopis občine sploh bil potreben? Ko smo analizirali prvo leto našega delovanja in poslušali pripombe ljudi, smo ugotovili, da bi ljudje vedeli o občini mnogo več, če bi prebrali v nekem priložnostnem glasilu, biltenu. Tudi nam bi bilo lažje, saj so vprašanja na začetku kar deževala. Odločili smo se, da izdamo časopis, ki bo informiral in spodbujal, ki bo objavljal javne razpise in prinašal novice, ki so ljudi zanimale in so se v njih našli tudi sami! Ogledalo je prinašalo odgovore na mnoga vprašanja, novice, nekateri občani pa so ob demokratični politiki pisanja dobili tudi možnost »pljuvati« po županu in občinski upravi, včasih tudi po svetnikih. Prvo urednico smo našli v občinski upravi, in sicer Mojco Skale, ki se je trudila in časopis pripeljala na dokaj visok nivo.
Občino je soustvarjalo veliko ljudi, zato je bil časopis zelo koristen. Pomembno je bilo to, da ga je dobilo vsako gospodinjstvo, mnogi so ga naročali tudi od drugod in izven meja občine, dobivala so ga vodstva sosednjih občin in tudi zdomci, ki so bili zanj neizmerno hvaležni. Mnogim je bil to edini resni stik z domačim krajem oz. domovino.
Po odzivih sodeč se je časopis lepo prijel. Nekaj časa smo z njim tudi malo eksperimentirali, posebno takrat, ko smo občinske novice objavljali v Novem tedniku. V tistem obdobju je bila občina zelo popularna, saj je NT pokrival veliko območje. Takrat smo klicali iz Zg. Savinjske doline oz. preprosto od tam, kjer so dobivali NT, in mi predvsem čestitali za naše delo. Vendar pa je bila velika pomanjkljivost ta, da vsi naši občani (kljub velikemu številu naročnikov) kljub vsemu NT niso dobili na dom, ker niso bili naročniki. Poleg tega je bilo prostora v njem za občino Vojnik premalo, dogajalo se je bistveno več. Pa tudi cenovno je bil NT le malo predrag. In smo šli nazaj na stare poti. Ogledalo izhaja še danes in je uspešen informator o delu občine in predstavlja zanimive ljudi in predvsem govori o naložbeni politiki v krajih občine. Krasijo ga in istočasno informirajo tudi zelo lepe fotografije, ki so poleg Matjaža Jambriška delo tudi drugih avtorjev.
Vsake številke Ogledala sem bil vesel, ga v celoti prebral, se pa je dogajalo, da je bila urednikova politika včasih drugačna od naših želja in prizadevanj. Pojavljali so se tudi osebni interesi , vendar tega ni bilo toliko, da časopis ne bi ostajal zanimiv. Tudi to je demokracija Ko so občinski sveti izbirali zunanjega urednika, je bila politika urednikovanja še bolj samostojna in pisanje še bolj svobodno.
Najlepše odzive v obliki pisem, klicev pa smo dobivali iz tujine. Mnogi , ki so bili od doma že desetletja, so ponovno videli svojo hišo, okolico in bili seznanjeni s tem, kar se je dogajalo, gradilo v bližini njihovega bivšega doma. To so bili izrazi zadovoljstva in sreče. Veseli smo bili tega. Pa tudi naši občani so mnogokrat povedali, kaj jim glasilo pomeni in kje jim je v pomoč. Kar nekaj urednikov se je zamenjalo, tudi uredniški odbori so se zamenjevali. Vendar pa imam v lepem spominu Jureta Vovka, ki se je izjemno trudil, da je bilo Ogledalo zanimivo in tudi usklajeno s prizadevanji občine. Seveda velik hvala tudi ostalim urednikom, vsak je pustil v njem del sebe. In ta srčnost se je poznala v Ogledalu. Naj bo tako tudi v prihodnje.
Tekst: Beno Podergajs
Foto: lastni arhiv
