Ker smo bili postavljeni pred dejstvo, da je sanacija neizogibna, smo se za pomoč obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor RS, natančneje na Sektor za zmanjšanje posledic naravnih nesreč. Pomagali so nam najti najustreznejšo rešitev, kasneje pa tudi finančna sredstva. Prav tako so nam prisluhnili in z izdajo soglasij pohiteli na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za gozdove, Območni zavod za varstvo kulturne dediščine in Zavod za gozdove Celje. Ministrstvo za kulturo je zagotovilo, da bo v delu, kjer se naravna nesreča dotika varovanega dela kulturnega spomenika, pomagalo, vendar z njihove strani še vedno nimamo nobenega odgovora in tudi ne sogovornika.
Meseca maja je bil na podlagi javnega razpisa tako izbran izvajalec del, in sicer podjetje EHO projekt, d. o. o. iz Ljubljane, ki je dela začel v drugi polovici junija. Izvedbo del je nadzorovalo podjetje Grading, d. o. o. (ga. Manica Škrabl), ki je tudi pripravilo projekt sanacije, potrjen s strani pristojnega resornega ministrstva. Dela so potekala tako na delu brežin nad cesto, ki vodi do gradu Lemberg, kot tudi na brežini na območju skalnega podora.
Skupna pogodbena vrednost interventnih in trajnih sanacijskih del znaša nekaj več kot 290.000,00 EUR. Del sredstev (DDV, geološka poročila, projekt izvedbe in nadzor) bo občina zagotovila sama, drugi del pa Ministrstvo za okolje in prostor RS, Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč; natančneje 228.000,00 EUR. Ministrstvo se je v našem primeru res pravočasno in korektno odzvalo ter med investicijo nudilo strokovno podporo.
Občina je skupaj s krajevno skupnostjo in izvajalcem del VOC, d. o. o., Celje preplastila zadnji del cestišča z lastnimi sredstvi. V sklopu projekta sanacije skalnega podora je tako celovito urejen del ceste do gradu v dolžini 160 m in zaščitena skalna brežina nad cestiščem na površini 2600 m², postavljena podajno-lovilna ograja pod gradom (v višini 4 m in dolžine 24 m ter absorpcijske kapacitete 2000 KJ) in zaščita skalnega podora pod gradom z nateznimi paneli v obsegu 900 m.
Petra Pehar Žgajner, vodja projekta
Foto: Brane Piano
