V letošnjem letu, ko se je društveno življenje ustavilo, se je članom Katoliško-kulturnega društva »Ivan Šopar« Vojnik pri načrtovanju programa utrnila ideja. Razpisali so prvi literarni natečaj poezije z naslovom ''ZAPIŠI BESEDE''. Objavljen je bil v Ogledalu, v Družini, na družbenih omrežjih, vabila so pošiljali tudi po e-pošti. Tema letošnjega natečaja je bila verska in domoljubna. Dobrodošle so bile tudi pesmi, povezane s trenutnim epidemiološkim stanjem.

Sodelujoči so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini so sodelovale štiri mlade ustvarjalke, stare do 20 let. V drugo skupino se je uvrstilo dvanajst piscev, starejših od 21 let. Tudi v tej skupini so prevladale ženske, saj jih je svoje misli kar osem zapisalo na papir. Do 20. junija, ko je bil zaključek natečaja, so avtorji svoje pesmi posredovali pod šifro. Takrat je bilo namreč načrtovano, da bo natečaj tekmovalnega značaja. Zaključna prireditev je bila predvidena v septembru, vendar so se zaradi epidemioloških omejitev odločili, da bo prireditev del društvenega prispevka k praznovanju dneva državnosti 25. junija. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Amalija Kožuh, Aleš Kolšek in Klara Podergajs, je v tem kratkem času pregledala prispele pesmi in podala splošno oceno. Na bogatem literarnem večeru je bila predstavljena po ena pesem vsakega sodelujočega. Glasbena gostja je bila Brigita Petre, slavnostni govornik pa Aleksander Reberšek. 

Vsi udeleženci so prejeli priznanje in knjižno nagrado in zbirko pesmi. Literarni natečaj naj bi postal tradicionalen, naslednji bo predvidoma namenjen prozi, in sicer črtici. Spremljajte objavljene razpise in vabljeni k sodelovanju.

TO SI STORILA

Kornelija Rezar

Korona, ti si to storila,
da ves svet si spremenila.

Ves čas smo bili doma,
ker je izolacija bila.

Od doma smo se šolali
in novo snov spoznavali.

Bilo nam je lepo
kot nikoli še tako, 
ker bili smo vsi doma:
ati, mami, bratec, sestrica.

In jaz.

Ati je opravljal službo na daljavo.
Mamica je imela službo na daljavo.

Mami je za nas imela še službo pravo:
je kuhala, pomivala in prala,
z mlajšima dvema se igrala, 
pa še meni je pomagala,
mi učno snov razlagala.

Vsak dan tudi na sprehod smo šli, 
kar drugače redko se zgodi.

Bilo je zelo lepo, ko smo bili doma,
a prijatelje pa sem pogrešala.

Zdaj končno zopet skupaj smo,
zadnje šolske dni preživljamo.

ŽETEV 

Maja Dobrotinšek

Ob koncu leta žanješ, kar si vsjal, 

da boš v mrazu vedno sit in zdrav. 

Še zemlja v hladnem zraku kar zaspi, 

vse grude, kamne, seme času prepusti. 

Seme pred to zimo sem že zdavnaj posejal.

 Naj ga dež, sneg, led še zbrusi, da se bo bleščal. 

Od vse te čarovnije mi žare oči, 

kakor v jutru zlato sonce roso pozlati. 

V tej mrzli zimi golo je drevo, ko čaka, 

da se v listje odelo bo. 

Pod prahom ivja včasih zaječi, 

da zbere moč in ozeleni. 

Pozabili smo, kako v miru čakati. 

Vsega danes si želimo le še v naglici. 

In zapuščamo to zemljo - čudovit zaklad. 

Redki redkemu še reče, da ima ga rad.

Tekst: Nuša Lilija

Foto: Milena Jurgec