V govoru je Damjan Ratajc izpostavil, da »smo Slovenci na področju kulture nekaj edinstvenega. V svoji biti se zavedamo, da brez kulture ne moremo obstajati, zato tudi obhajamo državni praznik, ki je posvečen kulturi. Smo edini v Evropi in verjetno tudi na celem svetu, ki imamo državni praznik posvečen kulturi. Ob tem prazniku se oziramo na kulturne dosežke, ki so jih v preteklosti dosegli nekateri posamezniki in skupine, ki so s svojim ustvarjalnim in umetniškim delom zaznamovali naš narod in našo državo.« Njegovi učenci so na vprašanje, kaj je kultura, zapisali zanimive odgovore:
»Kultura je bonton – lepo obnašanje, biti prijazen in spoštljiv do drugega. Kultura so običaji, navade … Kultura je vse, kar vpliva na človeško dušo in pusti umetniški vtis nate. Pod pojem kultura spadajo petje, igra, ples … Kulturni ljudje se vedejo po pravilih bontona, imajo spoštljiv odnos do ljudi in sveta … Kultura povezuje ljudi … Kultura se izraža s pisanjem zgodb, pesmi, slikanjem …«
Vsekakor je »KULTURA dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja in ustvarjanja.«
KULTURA je lastnost človeka glede na obvladovanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju. S svojim življenjem in obnašanjem pokaže svoj odnos do drugega.
V besedni zvezi TELESNA KULTURA je povedano, da je to dejavnost, ki si prizadeva za razvijanje in ohranjanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti.
Iz vsega tega vidimo, da je kultura tisto, kar dviga človeka k zdravemu optimizmu in upanju, kar dviga mojega duha, kar nas vodi k človeku in Bogu. Zato h kulturi spada tudi skrb za jezik. Da je potrebno spoštovati domači jezik, se je še posebej zavedal naš prvi blaženi, škof Anton Martin Slomšek. Najbolj znana in kulturnozgodovinsko pomembna Slomškova pridiga o spoštovanju slovenskega jezika je nastala v obdobju, ko je bil spiritual v celovškem bogoslovju (1829–1838). V tistem obdobju je Slomšek zelo živo občutil raznorodovalni pritisk germanizacije na Koroškem. V tej pridigi spodbuja Slovence, da je treba lasten jezik spoštovati. Tudi danes je še kako pomembno, da si Slovenci prizadevamo za svoj jezik, ga spoštujemo, ljubimo svojo slovenščino in smo nanjo ponosni.
Tudi narava, ki nam jo daje Bog, je del kulture. V njej se sprostimo. Narava nam je velikokrat v pomoč, da se krepimo za vsakodnevne izzive in napore. Zato je prav, da zanjo kulturno poskrbimo, da za nami ne ostane nič, kar bi lahko kazilo podobo naše lepe dežele.
V kulturo spada tudi branje dobrih knjig, ki so nam lahko v spodbudo in širijo naš pogled na življenje. Danes vsi dobro vemo, da se žal manj bere, kot se je včasih. Pa vendar prav preko branja dobrih knjig človek dobiva spodbude in ideje, ki so nam lahko v pomoč pri reševanju življenjskih izzivov, včasih pa so nam tudi v spodbudo za večji življenjski optimizem.
Izraz kulture je petje in igranje instrumentov. Že poslušanje glasbe, še posebno pa, če sami zapojemo ali zaigramo na inštrument, pozitivno vpliva na naše razpoloženje. Ko določena družba skupaj zapoje, dobimo občutek, da smo med sabo povezani in si enotni.
Izraz kulture je tudi likovna umetnost, arhitektura … ko danes občudujemo takšne in drugačne slike ali stavbe iz preteklosti, nam te govorijo o kulturi takratnega časa in o človeku, ki jih je ustvaril.
Izraz kulture je tudi naš odnos do sočloveka. Nekdo lahko redno obiskuje kulturne predstave ali pa se ima še za tako velikega kulturnega delavca, pa žal v odnosu do človeka v njem ni nič kulturnega. Nekateri v imenu kulture celo spodbujajo k sovraštvu in uničujejo to, kar je sveto.
Ob takšnih stvaritvah se mi večkrat postavi vprašanje: A je to, kar nekateri počnejo v imenu kulture, res vedno tudi kulturno?
Izraz kulture je tudi naša vera in obnašanje v sakralnih prostorih. Naša domovina temelji na krščanski kulturi. Cerkvice in kapele, ki so postavljene širom naše domovine, so izraz naše kulture – v njej se vidi arhitekturni in umetniški izraz človeka in obdobja, v katerem je živel. Tudi če človek ne veruje, je nujno, da je v takih prostorih spoštljiv že zaradi lepote svetišča, ki so ga ljudje ustvarili, in zaradi odnosa do svetega in Božjega.
Če pa bomo iz naše kulture izrinili krščanstvo, ki je oblikovalo in vzgojilo slovenski narod, potem bomo izgubili svojo identiteto. Še kako pomembno je to, kar je rekel Primož Trubar: Stati inu obstati. In za to potrebujemo pogum. Če nam bo v današnjih razmerah upadlo srce in bomo izgubili pogum za dobro, za lepo in za sveto, za to, kar dviga našega duha k Vsemogočnemu, potem je zaman pričakovati, da bomo »stali inu obstali«.
Aristotel ni zastonj učil, da je pogum prva med krepostmi. In res … brez poguma ni mogoče živeti. In zato imejmo pogum, da si bomo prizadevali za kulturo, ki bo človekovega duha dvigala k zdravemu optimizmu, k dobremu, lepemu in svetemu.
Tekst in foto: Milena Jurgec
