Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
5°C
SOB.
24°C
6°C
Oceni objavo

Dom in domovina – prireditev v čast dneva državnosti in KS Vojnik

V sredo, 22. junija 2022, je KKD IŠ Vojnik pripravilo slovesno prireditev z naslovom Dom in domovina. Na prireditvi je bil osrednji gost Mariborski oktet pod vodstvom Špele Drašler, ki je s čudovitim prepevanjem slovenskih pesmi dal praznovanju poseben pečat. Veliko nam povedo že naslovi pesmi Tam, kjer pisana so polja, Domovini, Pobratimija, Triglav, Oj, Doberdob, Imel sem ljubi dve in Zdravica. Prepevali so o domovini. S pesmimi Pavčka in Gregorčiča ter članic literarne skupine Ivice Kos in Milene Jurgec so nastopajoči dali širši pomen besedam dom, domovina in slovenski jezik. Pesmi so deklamirali Beno Podergajs, Gašper Marčič, Ivica Kos ter Patricija, Marcelino in Kornelija Rezar. Z glasbenimi vložki klavirja in flavte so pobožali duše Lucija in Tomaž Marčič ter Kornelija Rezar. Slavnostni govornik je bil župan občine Vojnik, Branko Petre, ki je prisotne takole nagovoril: ''Praznujemo rojstni dan naše domovine, rojstni dan naše države, za katero lahko rečemo, da imamo nekaj, česar marsikateri narodi nimajo, čeprav so večji in z daljšo zgodovino. Imamo domovino kot biser. Za nastanek bisera je potrebno nekaj podobnega kot za našo domovino. Potreben je primeren trenutek, ko se v mehko tkivo školjke prikrade kamen. Potrebna je bolečina, ko ta kamen rani tkivo, in potreben je trud, ko z biserno matico školjka sloj za slojem obdaja ta tujek, da iz njega na koncu nastane čudovit svetleč biser."
"Tak biser je tudi naša domovina," je nadaljeval župan, "danes se nam ni treba boriti za to, da bi imeli domovino, da bi imeli samostojno državo. Imamo pa drugo nalogo, da to državo podpiramo in jo ohranimo, da se nam ne bi zgodilo, da bi ostali brez nje. Še posebej moramo biti pozorni v tem prizadevanju, ker imamo v času, v katerem živimo, veliko dobrin in so nam nekatere stvari same po sebi umevne, kot da tukaj so in da vedno bodo. Prav je, da se vsak dan znova trudimo zato, da ta domovina raste, da se razvija in da bomo na nek način tisti, ki jo predajamo naprej. Je pa tako, da tudi najboljše stvari v življenju včasih lahko postanejo težave. Za primer dam vodo. Voda je nekaj, brez česar ne moremo živeti. Noben živ organizem brez vode ne more preživeti, ampak ko se razdivja neurje, v poplavah ruši, uničuje, mori in to prav tista voda, ki daje tudi življenje.

Da bi ohranili to našo državo, so ključne temeljne vrednote. Strnil sem jih v pet skupin, za katere mislim, da so osnova in na katerih moramo delati, če želimo, da bomo ta blagoslov naše države imeli še naprej. Prve so naše krščanske vrednote, ki jih sodobni človek velikokrat išče drugje; išče nekaj eksotičnega, nekaj vznemirljivega, čeprav slabo poznanega in čeprav v resnici ne verjame v njihovo vsebino. Imamo pa vrednote pred seboj: poštenje, delavnost, medsebojno spoštovanje, sodelovanje in medsebojno solidarnost. Mi smo zrasli s temi vrednotami in prav je, da jih na ta način tudi jemljemo, cenimo in živimo.

Druga naša temeljna zgodba je naš slovenski jezik. Melodije naših pesmi, našo kulturo, našo umetnost – vse to širi naša slovenska zgodovina. Primož Trubar, avtor prvih slovenskih knjig, Jurij Dalmatin urednik in prevajalec Biblije v slovenski jezik. France Prešeren, čigar besede so naša himna, Ivan Cankar nam pove, da je Slovenija kot biser, čudovit košček sveta, na katerem bodo živeli veseli ljudje, Tone Pavček, sodobni pesnik, ki je prebral Majniško deklaracijo. Dr. Anton Trstenjak, mož, ki je znal težke, strokovne stvari povedati na način, da jih lahko vsi razumemo. Jože Plečnik, arhitekt, na katerega smo vsi ponosni v domačem okolju in izven njega, Jakob Aljaž, ki je kupil vrh Triglava in nanj postavil Aljažev stolp, ki je danes eden naših simbolov. Anton Martin Slomšek, ki nam je rekel: ''Vera naj vam bo luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.'' Lahko bi našteval še več, toda želel sem povedati, da imamo izjemno bogastvo, na katerem moramo nadaljevati, moramo graditi. Današnja prezentacija mladih je dokaz nadaljevanja.

Vrednota je tudi spoštovanje narave. Od naših prednikov smo dobili ta košček Zemlje, na katerem živimo, in naša naloga je, da takšnega, na katerem bo omogočeno normalno življenje, predamo našim otrokom in našim vnukom.
Ponosni moramo biti na naš slovenski rod. Domoljubje. Moralo bi nam biti samo po sebi umevno, pa včasih pademo že na enostavnih stvareh: ko je treba ob prazniku izobesiti zastavo, ko je treba spoštljivo vstati in umolkniti ob zvokih himne.

Še ena vrednota je pomembna. Mir. Mir je nekaj, kar omogoča normalno življenje in normalen razvoj. Povsod po svetu! A vendar, žal, se ljudje ničesar ne naučimo. Prejšnje stoletje je bilo stoletje vojn. Ampak žal tudi v tem tisočletju, novem, imamo Ukrajino in še kaj drugega in v bistvu namesto, da bi se trudili in si prizadevali za mir, se vedno znova in znova zatečemo k vojni, pa bi se dalo reševati probleme brez nasilja. Začne se že doma, ko namesto povzdignjenega glasu ali agresivnega dejanja lahko mirno rešiš težavo, potem se to prenese v šolo, v okolje in na koncu na državo in med državami. Te vrednote so tiste, ki so nas pred 31. leti združile. Bili smo enotni kot malokdaj. Najprej pred sprejemom deklaracije o neodvisnosti in decembra na plebiscitu. Jasno smo povedali, da želimo živeti v samostojni, naši državi. Bili smo odločni, bili smo skupaj. To bi moral biti način reševanja tudi vseh drugih težav, drugih problemov. Vedno se da najti neko skupno pot. Ne gre za preglasovanje. Gre za neke skupne želje skupnega interesa in če tako pot iščemo in najdemo skupaj, se nam ni treba bati naše prihodnosti, ker je to že urejeno v rešitvi, ki smo jo našli skupaj.

Imamo demokratično državo. Demokracija je nastala tam nekje v stari Grčiji. Takrat je bil to pojem. Takrat je imela prizvok najboljšega. Ker naj bi dal vsak vse najboljše v družbo. Odločali so tisti, ki so družbi kaj prispevali. Tisti, ki niso prispevali, niso smeli odločati. In ta način delovanja je tudi danes najboljša pot, da najdemo najboljše rešitve za razvoj. Večini občin je to stoodstotno uspelo in je razvoj v Sloveniji bolj enakomeren, napredovala so tudi tista območja, ki so demografsko mogoče bolj ogrožena. Napredovala je tudi Občina Vojnik. Demokracija se izraža preko volitev. Volitve prinesejo nek mandat, ki daje predstavnikom na nek način pravico, da predlagajo, vodijo določene predloge, ki naj bi bili za skupnost pravi, ki bi peljali našo skupnost naprej. A tu hitro preidemo v napačno razumevanje. Mandat, dobljen na volitvah, ni mandat za vladanje, to je mandat za služenje. Vsak izvoljeni je v bistvu v službi tistih, ki so ga z volitvami postavili na to mesto. Če bi to dosledno upoštevali, bi bilo v naši domovini manj nerazumevanja in nasprotovanja.

Potrebno je imeti tudi neko vizijo. Ko v soglasju dosežemo neko smer, v katero se bomo razvijali, je potrebno imeti pred očmi par besed: zeleno, socialno in trajnostni gospodarski razvoj, ki ne uničuje, ampak gradi.''

Prireditev je bila lepa, zanimiva, čustveno obarvana. Hvala za podporo in  sodelovanje N.SI – Občinskemu odboru Vojnik. Slovesnost je povezovala Rozmari Petek.


Tekst in foto: Milena Jurgec

Oglejte si tudi