Kelavić je bil rojen v Galovcu, to je v občini Maglaj, v osrčju Bosne, v veččlanski družini; vzgojen v verskem duhu. Zaradi oddaljenosti od večjih središč, se mu ni uspelo vpisati na šolo za likovno umetnost, kar mu je ostala ena od večjih želja. Njegova želja po izražanju, predvsem likovnem, ga spremlja že od malega. Postal je strojni mehanik in to delo opravlja še danes. Začetki ustvarjanja segajo v osnovno šolo, v čas služenja vojaškega roka, želja po ustvarjanju je rasla. Različne življenjske izkušnje so doprinesle k njegovemu umetniškemu izražanju. Čas ga je spremenil in ta merila upošteva še danes. Pravi, da ga poleg okolja oblikuje predvsem družina, ki mu je zatočišče. Ko so skupaj, so močni in v takih pogojih ima vse možnosti za kreativno ustvarjanje.
Kovina mu je izziv, je trda in težko upogljiva
Od človeka, ki veliko razmišlja, lahko pričakujemo, da lahko ustvarja le takrat, ko čuti potrebo, da ideja postane umetnina. Pred začetkom ustvarjanja naredi skice, jih spreminja in išče tisto »pravo«, ki jo ustvari, največkrat iz železa. Za razumevanje vsake skulpture je nujno, da si jo ogledamo iz vseh strani, je namreč trodimenzionalna. Kelavić nameni več časa ideji kot izdelavi kipa. Na ustvarjalnost vplivajo stvari iz njegovega življenja in izbira ideje je odvisna od občutij, ki jih poistoveti. Kelavić črpa iz življenjskih izkušenj, svojih pogledov in intimnega odnosa do določenih situacij, ljudi in stvari. Skulptura je posledica dolgotrajnega razmišljanja o določeni temi. Pomembno je, da ljudje vsebino kipa dojamejo, ker jih s tem opozori na določene vsebine, s katerimi se srečujemo v življenju. Ustvarja v različnih tehnikah, kot so pastel, olje na platnu, grafit, pirografija, najopaznejše pa je kiparstvo. Največji izziv mu je kovina, kjer z veliko kreativnosti in idejami iz ostankov železa ustvarja svoje kipe.
Umetnost doživlja kot smernice v življenju, saj mora umetnik ljudi usmerjati, likovna kultura pa je pomembna za razvoj in napredek civilizacije. Danes življenje mnogokrat ni več realno, tudi umetniki ustvarjajo nekaj »abstraktnega«, simboličnega. Sodobni umetniki predstavljajo svoje vrednote, mišljenja in ideje na način, ki je lahko ljudem sprva težko razumljiv. Dojemanje sodobne umetnosti nam je lahko velikokrat v izziv, saj smo preplavljeni s problemi današnjega načina življenja. Zaradi tega se težje poglobimo v pomen, ki ga naglašuje umetnik. Poslanstvo umetnika, šolanega ali ljubiteljskega je, da kulturo približa ljudem. Umetnik mora biti vedno prvi, ki kaže pot k napredku in v boljši jutri.
Kritičen pogled na prihodnost
Kelavić je družbeno kritičen v življenju in ustvarjanju.
Spoštuje norme, vendar se z njimi vedno celoti ne strinja. Naš odnos do okolja je napačen. Velike akcije, ki naj
bi izboljšale naša ravnanja, so medijsko napihnjene, navaden človek in naš
planet pa od njih nimata koristi. Zaveda se, da bo narava vedno preživela v
neki obliki, vprašanje pa je, ali bo del te sestave še vedno tudi človek. Moti
ga razvoj družbe in države »za vsako ceno«.
Svoje umetnine razstavlja na samostojnih razstavah (5), skupinskih razstavah
(20), nekatere je tudi podaril. Pravi, da mora biti umetnost iskrena. Že nekaj
let je prisoten na Božičnem Vojniku, sem ga je povabil Beno Podergajs. V vojniško zbirko jaslic je podaril nekaj
svojih stvaritev, jaslic iz lesa. Božični Vojnik je prireditev, ki združuje
ljudi ne glede na prepričanje, obiskujejo ga družine in posamezniki, je
prireditev, ki ljudi umirja in jih popelje v praznični december.
Tekst: Lea Sreš
Foto: osebni arhiv, Lea Sreš
