Kako ocenjujete zdravje občanov občine Vojnik?
NIJZ od leta 2016 dalje na straneh Zdravje v občini objavlja podatke o kazalnikih zdravja. Ti podatki so pomembni za oceno stanja, načrtovanje in sprejemanje odločitev za izboljšanje zdravja. Če povzamem nekaj podatkov za občino Vojnik za leto 2020, lahko ugotovimo, da je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev nekoliko višja od slovenskega povprečja, delež oseb, ki prejemajo zdravila za zvišan krvni tlak, je višji od slovenskega povprečja. Delež oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen, je blizu slovenskemu povprečju. V občini Vojnik je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolkov pri starejših prebivalcih 2,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 6,5. Delež uporabnikov pomoči na domu pri nas prejema 2,1 %, v Sloveniji pa 1,7 % prebivalcev. Nekoliko višja od povprečja je stopnja umrljivosti zaradi samomora. Nekolika višja od slovenskega povprečja je odzivnost v programe SVIT in ZORA, kar pa ne pomeni, da smo s stopnjo odzivnosti zadovoljni, saj bi za ustrezno učinkovitost programov potrebovali še višjo stopnjo odzivnosti.
Katere so najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se soočajo naši občani?
Delež starejših od 65 let, predvsem nad 75 let, se povečuje. Tako pa narašča število oseb, ki imajo več kroničnih nenalezljivih bolezni hkrati, prejemajo več vrst zdravil in pogosto potrebujejo zdravstveno oskrbo v ambulanti ali na domu. Ti bolniki so pogosto odvisni od tuje nege in pomoči, za oskrbo v domovih starejših občanov se ne odločajo, ker nimajo zadosti finančnih sredstev. Oskrba bolnih staršev pade na ramena otrok, kar vodi do preobremenitev, stresa in bolezni. S preventivnimi ukrepi in sodobnimi metodami zdravljenja smo uspeli pomembno znižati umrljivost zaradi bolezni srca in žilja. Te bolezni še vedno predstavljajo najpogostejši vzrok smrti pri ženskah, pri moških so to rakava obolenja (najpogostejši so rak kože, prostate, pljuč, debelega črevesa in danke, pri ženskah pa rak dojke, kože, pljuč, debelega črevesa in danke). V zadnjih desetih letih se je po podatkih NIJZ v Savinjski regiji povečalo število obolelih zaradi sladkorne bolezni. Ta je povezana z nezdravim načinom življenja, ki vključuje telesno nedejavnost in nezdravo prehrano. Opravljene raziskave o prehranskih navadah v Sloveniji kažejo, da velik delež prebivalcev ne upošteva priporočil o zdravem načinu prehranjevanja. Zadnji podatki iz leta 2016 kažejo, da je le približno 56 % prebivalcev primerno telesno dejavnih. Pomembna dejavnika tveganja za zdravje, s katerima se vsakodnevno srečujemo v ambulantah, sta kajenje in tvegano uživanje alkoholnih pijač. Zaradi bolezni, ki jih dokazano lahko pripišemo kajenju, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo okoli 10 let življenja.
Kaj bi lahko izboljšali pri skrbi za zdravje?
V Zdravstveni postaji Vojnik smo se v preteklosti vedno med prvimi vključili v izvajanje preventivnih programov za izboljšanje zdravja. Vključeni smo bili v projekt Živimo zdravo, leta 2001 smo pričeli izvajati preventivne preglede v okviru Nacionalnega programa preventive srčno-žilnih bolezni, leta 2011 pa integrirano preventivo v okviru t. i. referenčnih ambulant. Vzpostavili smo Center za krepitev zdravja, ki izvaja delavnice zdravega načina življenja. A skrb za lastno zdravje mora biti predvsem odgovornost vsakega posameznika. Za boljše zdravje bomo poskrbeli z upoštevanjem navodila strokovnjakov, ki priporočajo zdravo prehrano in zmerno telesno dejavnostjo večino dni v tednu, brez kajenja in tveganega uživanja alkoholnih pijač. Priporočamo udeležbo v programih, kot so SVIT, DORA in ZORA, udeležbo pri cepljenju in udeležbo v preventivnih programih, ki jih izvajamo v ambulantah družinske medicine. Bolnikom, ki so jim zdravniki predpisali zdravila, pa priporočamo, da zdravila jemljejo tako, kot je predpisano, in brez posveta z zdravnikom ne uživajo prehranskih dopolnil.
Tekst: Klara Podergajs
Foto: Lea Sreš
