Gospa Bernarda je zelo srčna, prijazna, preprosta, predvsem pa človek z izjemnim čutom za ljudi. V občini Vojnik, pa tudi izven, je vedno pripravljena donatorsko priskočiti na pomoč ob njihovih prireditvah.
Otroška leta
Bernarda, doma v Novi Cerkvi, natančneje v Vizorah, ima na svoja otroška leta zelo lepe spomine. Odraščala je skupaj z bratom dvojčkom in še z enim bratom in s sestro. Na delo je odhajal le oče, mati pa je gospodinjila in skrbela za otroke in dom. Življenje je lahko zelo kruto, tako je žal oče kmalu umrl in mati je z otroki ostala sama. Bernarda se je tako kmalu osamosvojila in se že zelo zgodaj zaposlila. V njej pa je ostajala drobna skrita želja.
Skrita želja
Upala in želela je delati z ljudmi. Leta 1989 se je poročila in z možem Janijem sta maja leta 1994 odprla bistro, leta 1997 picerijo, leta 2000 pa še avtopralnico. Bila sta popolnoma usklajena, kajti Bernarda je bila glavni motivator v gostilni, mož Jani pa glavni za investicije. Bernarda, navajena trdega dela, vztrajnosti in poštenosti, je ob možu in svoji mami, ki ji je pomagala pri vzgoji hčerke Nine, uspešno krmarila med obveznostmi doma in v službi. Vmes je zopet posegla kruta usoda, tako je Bernardi mož umrl še zelo mlad in ostala je sama z odraščajočo hčerko. Ob skrbi za otroka in z ljubeznijo do dela je nekako zapolnjevala bolečino in praznino.
Konjiček in prosti čas
Bernarda v prostem času rada odide na kakšen sprehod, se prepusti razvajanju v zdravilišču, ali odide na križarjenje. Tako si nabira novih moči in napolni »baterije«, kot radi rečemo. Bernarda je že davno nazaj dala dušo bistroju in njene objekte že na zunaj zaznamuje lepota rož, ki vsako leto krasijo police in privabljajo goste, da se ustavijo v prijetnem okolju prijaznih ljudi. Bernarda ima rože zelo rada, zato jo v obilju obkrožajo doma in v službi. So njena strast in vidi se, da jih vzgaja z ljubeznijo.
Na koncu najinega prijetnega druženja mi je Bernarda zaupala, da ji naziv dobitnice bronastega vojniškega grba zelo veliko pomeni in da je vesela, ponosna gostinka! Lepo je spoznati človeka, ki za srečo dejansko potrebuje zelo malo, tiste male drobne stvari pa sestavljajo mozaik.
Dragica Jezernik
Foto: Matjaž Jambriško
