Kri ni voda
Sam pravi, da mu je bilo gasilstvo položeno v zibelko, saj je odraščal v gasilski družini in večino svojega življenja preživel v neposredni bližini gasilskega doma. Nad prostovoljnim gasilstvom so ga navdušili strici Slavko, Ivan in Branko, ki so mu vedno dajali zgled, kako postati in biti dober gasilec. Po besedah Selčana je gasilec lahko vsak, ki ima željo opravljati to humanitarno delo. Biti pa mora tudi pogumen, v kritičnih situacijah iznajdljiv in odziven, imeti mora dobro srce in veliko prostega časa. Ravno slednjega pa zaradi službenih in družinskih obveznosti večini primanjkuje, zato primanjkuje tudi gasilskega kadra.
Selčan je skupaj z ostalimi mentoricami PGD Nova Cerkev zelo aktiven pri vzgoji mladine, saj ga vodi rek, da na mladih stoji svet. Še naprej si želi spodbujati mlade, da se pridružijo gasilskim desetinam, da spoznajo delo gasilca, se udeležijo raznih gasilskih tekmovanj, srečanj in izobraževanj ter se morebiti odločijo, da postanejo čisto pravi, prostovoljni ali poklicni gasilci in nadaljujejo to poslanstvo.
Izobraževanje
Dobrega gasilca ne odlikujeta samo pogum in dobro srce, ampak tudi znanje. Boštjan si je gasilsko znanje začel nabirati leta 1997, ko je pridobil čin nižjega gasilskega častnika, sledile so specialnosti nosilca izolirnega dihalnega aparata, mentorja in strojnika. Opravil je tudi tečaj za poveljnika društva in pridobil čin gasilskega častnika II. stopnje. Uspehe v gasilstvu so dopolnila še odlikovanja za dolgoletno delo v društvu za 30 let, za operativno delo za 20 let, priznanje za reševanje ob poplavi, priznanje gasilske zveze I. stopnje, gasilska plamenica II. stopnje in državno gasilsko odlikovanje I. stopnje. Priznanja in bronasti grb Občine Vojnik mu veliko pomenijo, saj pravi: ''Ob nagradah spoznaš, da nekaj veljaš.''
Prosti čas
Kadar gasilci niso na tekmovanju ali intervenciji, se zelo radi družijo. Tako v društvu kot izven njega. Boštjanu druženje pomeni veliko, zato si želi, da bi tega bilo v prihodnje še več. Prosti čas pa zelo rad izkoristi tudi za družino, s katero se največkrat odpravi na kak pohod.
Tekst: Nina Mlinar
Foto: osebni arhiv