Logo MojaObčina.si

Vojnik

DANES
18°C
4°C
JUTRI
20°C
4°C
Deli
3967

Zdrava hrana – iz zemlje na krožnik

Pomladni meseci so čas, ko se odločamo, ali bomo posejali vrt, njivo. Marsikdo je prepričan, da se domača pridelava zelenjave ne izplača. Zelenjava je na razpolago v trgovinah in to po dostopnih cenah. Vendar tudi tukaj velja pravilo, da kupovati poceni, ne pomeni, da se zdravo prehranjujemo. Večina zelenjave je iz hidroponične pridelave, kar pomeni, da je gojena na vodi. Kmetijska politika v občini naj bo ciljno usmerjena in vodena v podporo lokalnim pridelovalcem hrane.

Marjan Kovač, kot poznavalec področja preskrbe s hrano, ocenjuje, da se premalo zavedamo, kako pomembna je kakovost živil. Slovenci premalo cenimo doma pridelano hrano, ki ima kar nekaj prednosti: zrastla je na dokaj čisti zemlji, ki je v primerjavi z evropsko obremenjena z manjšo količino gnojil in škropiv, pot od njive do potrošnika je kratka. Takšna živila so sveža, vsebujejo več hranilne vrednosti in okusa. Slovenska preskrba z lokalno pridelano hrano je slaba. Po Kovačevih besedah pridelamo samo 40 do 45 odstotkov zelenjave, drugo uvažamo. V občini imamo veliko živinorejcev, tudi v hribih, ki pomembno vplivajo na preprečevanje zaraščanja. V državi pridelamo dovolj mleka in govejega mesa, svinjine komaj 30 odstotkov. Kmeta obremenjuje veliko administracije, birokracije, ki je strožja od evropske in premajhna podpora sonaravno pridelani hrani.

 

Pomembno je znanje in zavest tistih, ki naročajo živila

Kovač poudarja zgrešeno kmetijsko politiko, saj nima jasnih ciljev in ne podpira kmeta. Kmetijstvo je osnova gospodarstva v državi in tudi v občini. Če bi država podpirala in uredila javna naročila, bi se oskrba v šolah, vrtcih in bolnišnicah izboljšala. Lokalni pridelovalci bi našli kupce, ki jih zdaj premamijo nižje cene v verigah. Seveda je pomembno znanje in zavest tistih, ki naročajo živila, da izberejo zdravo in lokalno pridelano hrano. Treba je ozavestiti ljudi, da zdrava hrana, pridelana lokalno, stane več. Vprašajmo se, se nam zdi vzdrževanje avtomobila predrago? Izbiramo material za njegovo delovanje po najnižjih cenah? Ne. Pri hrani pa so naša ravnanja drugačna.

 

Občinska politika kmetijstva bi morala pridelavo podpirati z usmerjenimi razpisi za podporo kmetijstvu, dati poudarek domači preskrbi, saj je razvoj in ohranitev podeželja osnova kmetijstva. V preteklem obdobju je bilo že nekaj storjenega, kmetje so lahko opremili kmetije, uveljavilo se je kolobarjenje. Kovač se sprašuje, zakaj nimamo v Vojniku prave domače gostilne? Ker nimamo lokalne ponudbe hrane. Podpreti je treba uvajanje tržnice in spodbuditi proizvajalce, da pridelajo zelenjavo in to jim pomagamo prodati. Poleg tržnice bi v občini nujno potrebovali vsaj dve kmetiji, ki bi oddajali sobe, morda zgraditi glamping. Za takšen razvoj v občini je nujno ljudi spodbuditi, jim zagotoviti sredstva in točno usmeriti razvoj.

Kovač je direktor KZ Celje od leta 1991. Člani KZ so kmetje, ki so njeni lastniki in vsak izmed 96 članov ima en glas. V Sloveniji je 72 zadrug, ki so povezane v Zadružno zvezo. KZ Celje ima štiri prodajalne, prilagojene potrebam okolju, vse imajo svetovalno vlogo. Njihova ponudba je pestra in trudijo se izbirati dobre proizvajalce izdelkov, semen in sadik.

 

Nasvet: izbirajmo domača in sezonska živila

Kovač je tudi kmet, na 25-hektarski mehanizirani kmetiji se ukvarjajo z živinorejo, redijo 30 do 40 bikov, poleg krme gojijo tudi šparglje. Kmetijo prevzemajo mladi, v veliko veselje mu je pet vnukov. Želi, da bi kupci usvojili zavest, da je lokalno pridelana hrana prva izbira, za zdravje in za ohranitev kmetijstva v občini. Ponosen je, da je KZ center v Vojniku del uspešne zgodbe, ki se je začela 2006, ponudba je pestra in zadovoljuje kupce. V zadružništvu pogreša povezovanje in v lokalni kmetijski politiki načrtno, ciljno podporo kmetom pri lokalni pridelavi.

 

Tekst in foto: Lea Sreš

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi