Začel kot sirar, danes inovativni kletar

Miran je vse svoje življenje preživel doma, v Globočah. Izobraževal se je na Srednji živilski šoli v Kranju in postal je mlekarski tehnik. Prva zaposlitev je bila v Mlekarni Celje, kjer je delal kot sirar, kmalu se je zaposlil v Etolu, kjer vztraja že 30 let. Njegov oče je bil iz Malih Dol in se je primožil v Globoče na majhno kmetijo. Skupaj z mamo sta uresničila veliko željo, ko sta kupila vinograd na Dednem Vrhu. Mirana je že od malih nog veselilo delo na kmetiji, spremljal je tudi vinogradniška opravila in vse, kar spada zraven. Od leta 1992, ko mu je umrl oče, je sam z mamino pomočjo prevzel skrb za vse prej omenjeno. Počasi je kmetijo, ki obsega okoli 1,5 ha ravninske zemlje, nekoliko povečal, preuredil hlev, opremil kmetijo s stroji in tudi vinograd je zasadil na novo. Da danes na kmetiji redijo od 10 do 12 govejih pitancev, je treba nekaj zemlje najeti. Živino krmi z doma pridelano krmo iz sejanih travnikov, na njivah pa raste koruza za silažo in zrnje. Na kmetiji vse delo opravi s stroji. Tudi vinograd je čez leta obnavljal, leseni koli so le spomin. V vinogradu je zasajenih 1.100 trt, število sort je omejil, obdelava je težavna, ker je vinograd v hribu, je ogromno ročnega dela. Poleg vsega omenjenega je vedno pripravljen priskočiti na pomoč sosedom, prijateljem in znancem.

Najprej se je v društvo včlanila mama Hedvika

Vojniško vinogradniško-vinarsko društvo je Miranu vseskozi kazalo pot in ga naučilo marsikaj. Doma je moderniziral vinograd in klet, znanje pa je dobival na društvenih izobraževanjih. Lesene sode je zamenjala posoda iz inoxa, staro »prešo« pnevmatska stiskalnica, ki stiska celo grozdje pri nizkih tlakih. Tako je počasi nastajala njegova vzorčna klet. Vsaka cisterna se lahko hladi, kar omogoča kontrolirano fermentacijo pri nizki temperaturi. Pravi, da ob dobri trgatvi in dobrem delu v kleti ne more nastati nič drugega kot vrhunsko vino. Na razpolago ima inertni plin, ki vino ščiti pred oksidacijo, vsi postopki so vodeni računalniško. V svojo klet je vložil veliko denarja in dela in pravi, da ima klet vse, kar imajo veliki.

Ljubiteljski vinograd obdelujeta z mamo Hedviko predvsem ročno. Zaradi precejšnjega hriba je edini stroj, s katerim lahko opravi škropljenje in prevoze, le goseničar. Z nastankom Vinogradniško-vinarskega društva Vojnik leta 2003 so člani začeli delati na kakovosti pridelka, začela so se izobraževanja in spoznavanje novosti. Miran poudarja, da je prav ta dogodek vplival na njegova ravnanja v vinogradu in kleti. Vsak član lahko v društvu dobi veliko koristnega, od informacij, delavnic na terenu, izobraževanj za delo v vinogradu in v kleti.

Vedno bolj je vpet v delo Vinogradniško-vinarskega društva Vojnik

Pogovarjala sva se o vinu Vojničan in Vinu za prijatelje. Vojničan je nastal po ideji predsednika Mirka Krašovca, ki je v društvo prinašal dobre prakse od drugod. Vinogradniki zbirajo grozdje in iz njega Miran stisne društveno vino. Največ opravil ima v času zbiranja vzorcev vin, pripravi pokušine in ocenjevanja prinesenih vzorcev. Miran je društveni in občinski kletar in ni čudno, kot sem ugotovila že na začetku, da je prisoten pri vseh »akcija«. Pri delu ga vodi skromnost, željan je spoznavati novosti, prepričan je, da pomeni največ dobra ideja. V svoji kleti mu je uspelo ustvariti penino iz stare trte, ki je nekaj posebnega. Svoje znanje in izkušnje deli z vsemi, ki ga želijo vprašati za nasvet, tudi s sekcijo vinogradnikov z Dobrne. Priznava, da je dela veliko, morda preveč. Miran je pač človek, ki najde v delu na kmetiji, v vinogradu, kleti in društvu tudi razvedritev in prijatelje.

Tekst in foto: Lea Sreš