Že v vprašanju ste nakazali, kako se da definirati odgovornost. Prva stvar je, da se naučimo premagati svoje prvinske vedenjske vzorce. Jaz jih že na predavanjih »testiram« pri ljudeh tako, da sem na tem seminarju kar provokativen, se trudim delovati tudi malo zoprn ipd. Potem se pa hitro vidi, kdo vse v publiki tako malo pozna delovanje možganov in s tem samega sebe, da se vda prvemu vtisu in naredi kognitivno napako s tem, ko ovrednoti mene kot osebo in ne dojame vsebine. Takrat začne kriviti za lastno stanje mene in seminar, kar je prvi znak odmika od osebne odgovornosti. Če strnem, je odgovornost sposobnost spopasti se z neko težavo.

Ko se soočamo sami s sabo in odkrivamo lastno odgovornost za vse, kar nas obdaja, in tudi za vse dogodke, ki se nam dogajajo, se mi zdi izredno pomembno, da se zavedamo, da smo sami ustvarjalci položajev, v katerih se znajdemo. Kako se soočate z odgovornostjo do položajev, ko vam niso pogodu? Iščete tudi vi kdaj razloge in krivce za stvari, ki se vam dogajajo?

Seveda, saj to je naravni odziv. Je odziv srednjega dela možganov, čustev. Včasih sem na glas razpredal o težavah, se družil z ljudmi, ki mi niso pomagali spremeniti mišljenja. Ne zapravljam več časa za stvari, nad katerimi nimam nadzora, ampak se 100-odstotno trudim ukvarjati s tistim, na kar lahko vplivam in spreminjam. Včasih uspe bolj, včasih pa manj. Sem pa zaradi tega zagotovo psihološko bolj zdrav kot v preteklosti.

Vemo, da imate dvanajstletne bogate izkušnje. A vendarle, kaj vam pomaga, da se hitro spomnite, da ne zapadete pod »globinsko« iskanje krivca za položaj, v katerem ste?

Navada. Tako kot sem prej deloval iz navade, tudi zdaj. Razlika je v tem, da sem si vzel ogromno časa, da sem nadomestil prejšnje navade z novimi, kar se zgodi le s treningom. Možgani ne ločijo med slabimi in dobrimi navadami. S konstantnim ponavljanjem teh definicij, z dogovori s kolegi, da me spomnijo, kadar iščem krivca zunaj sebe in neproduktivno jamram, z zapiski na steni, kjer si napišem, kako naj se odzivam na težave itd., sem povečal verjetnost, da prej skočim v reševanje težave. In najpomembnejša stvar je učenje o samem sebi.

Lahko morda delite kakšen svoj primer, kje v življenju vam je »Črta« pripomogla, da ste odkrili svoj vzorec in ste začeli dejavno reševati svojo težavo?

Povsod. Ampak res povsod. Nezadovoljen na enem od delovnih mest sem se nekaj let pritoževal, nisem se pa premaknil. Potem sem investiral ves svoj denar in prosti čas v spremembo in danes živim popolnoma drugače. Povsod, kjer naletim na težavo, se spomnim tega, da se lahko odzovem konstruktivno in se trudim to narediti čim prej.

Kaj bi lahko bil še večji izziv s tega področja?

Izzive si postavljamo kar naprej. Trenutno imam izziv, kako med učitelje in starše vpeljati še več razumevanja o tem, kako se odzivati na otrokovo vedenje bolj konstruktivno. In več kot bi delali na socialno-čustvenem področju z otroki, manj bi bilo različnih težav med odraslimi, tako na delovnem mestu kot v partnerskih odnosih. Se pa o teh zadevah zmeraj več govori in verjamem, da se spremembe lahko zgodijo, pa četudi se začne z malimi koraki.

Predavanje mag. Prgića »Tanka črta odgovornosti«, ki ga organizira Klub podjetnikov občine Vojnik, bo 25. novembra ob 17:00 v Jernejevem domu. Vabljeni vsi, ki vas zanima, kako se spopasti z dejavno in odgovorno vlogo v lastnem življenju.

Celoten intervju z mag. Prgićem si lahko preberete na spletni strani Kluba podjetnikov občine Vojnik – www.kpov.si.

Tekst: Sonja Bastl

Foto: arhiv Jani Prgić