Območje je sicer bolj poznano in priljubljeno med jamarji, kar so nam tudi sami jamarji, ki smo jih ulovili pri jamarskem taborjenju, potrdili. Pot smo pričeli pri t.i. Kaninski B postaji oz. nekaj metrov višje, pri markirani stezi za Kanin. Potem pa nadaljevali turo po stari mulatjeri, ki pa jo ponekod v teh hribovskih spomladanskih obdobjih prerašča zelenje, ki poskrbi za bolj divji pohod, a še vedno ne težaven. Vseskozi nas je spremljal preplet zgodovine 1. sv. vojne ter zanimivo spreminjane rastlinstva, od povsem navadnih travniških rastlin, ki jih najdemo na naših 'Dolinskih' travnikih, do tipičnih predstavnikov Alpskega rastlinstva. Hojo navkreber so nam bogatili razgledi proti jugu (oz. v dolino Soče, sosednji Polovnik, Matajur v ozadju in Kobariški stol), iz vrha pa smo, ko so se meglice umikale, videli 'Kaninski greben' z bolj poznanimi hribi v okolici: Veliko Babo, Vrh Laške Planje, Črni vogel, Kanin, Prestreljenik ter pod njim še Veliki Škedenj, ob katerem smo se vračali. Lepega, uspešnega dneva ne gre zaključiti brez skupnega nazdravljanja še v Bovškem duhu. Hvala vsem udeležencem za prijetno družbo, vabljeni na naslednje izlete!