Kazimir Čoha se je iz rodne Ajdovščine priženil v Lože pri Vipavi. Izšolal se je za avtokleparja-mehanika, upravljalca dvigal in poklicnega voznika z licenco. Vrsto let je vozil avtovleko, vse tja do upokojitve. Svojo ljubezen do starodobnikov goji že vrsto let. Od upokojitve mu starodobniki predstavljajo nekakšne igrače v katere vloži veliko ur truda, potrpljenja in prostega časa. 

Kot pravi Kazimir, je popravilo starodobnikov zelo zahtevno, saj je za večino primerov na voljo malo dokumentacije, malo podatkov in še manj rezervnih delov. Brez ustrezne literature pa pri obnovi gotovo delaš napake. Veliko energije mora vložiti v to, da dobi ustrezne rezervne dele in da motor usposobi do te mere, da ga lahko uporablja. Seveda pa se starodobniki precej razlikujejo med seboj, glede na potreben čas in finančni vložek za obnovo, na primer: nemški motorji imajo dobro podporo (za visoko ceno), angleški nekaj manj, pri italijanskih motorjih pa so rezervni deli zelo zelo dragi. 

Ob tem Kazimir zadovoljno pove, da lahko določene rezerve dele naroči preko interneta. Poleg nekaj sreče je potrebno imeti predvsem bogato znanje o motorjih, materialih, pa tudi nekaj čuta za estetiko. Gre za samo dokazovanje na način, da si sam sposoben nekaj narediti. Kazimir ima rad stare motorje, saj mu predstavljajo lepe spomine na mladost. 

"Danes si lahko privoščim motor, ki si ga v mladosti nisem mogel in ga velikokrat tudi ni bilo mogoče najti" pove. Ob lepem vremenu se z motorjem ITOM 50 SPORT, letnik 1957, rad zapelje v njemu najljubšo vas Goče. Ta motor je najlepši in tudi najzanimivejši starodobnik daleč naokrog. Ima pa tudi dolgo zgodovino. Prvi lastnik ga je kupil v Italiji in ga zelo težko 'prišvercal' v Jugoslavijo. Kazimir ga je kupil leta 1976 na Ustjah in z njim kot osemnajstletnik prvič odšel na delo. Starodobniki so nekaj, kar ima gotovo svojo dušo.

Anja Godnič