Nato se je začelo zares, z gorskim tekom – vzponom na Gradiško turo, med katerim je tekmovalce čakal še spust ob vrvi. Oba tekmovalca sta se po dveh vrveh spuščala sočasno s pomočjo varovala.
Na vrhu Ture je tekmovalce čakala še ena vrv – tirolska prečnica, nad katero so bili vsi navdušeni, saj je ponujala čisti 80 metrski adrenalinski užitek z veliko praznine pod sabo.
A tu teka še ni bilo konec, z grebenskim prečenjem po brezpotjih so tekmovalci prispeli do lovske koče, kjer so se morali izkazati v streljanju s samostrelom. Tam so jih čakala kolesa, s katerimi so se po makadamu spustili v Podnanos in se povzpeli na Vrabče (4 - 5 km vzpona) in nadaljevali do Štjaka. Tam jih je čakal najzahtevnejši spust po gozdni cesti do Trebižanov in nato spet vzpon na Erzelj, skozi Benčinske vinograde na Slap do reke Vipave, čez katero so tekmovalci morali priti z vlečenjem po napeti vrvi, na enak način so morali čez reko spraviti tudi kolesa. To, novo disciplino, so tekmovalci zelo pohvalili.
Po prihodu v Vipavo sta jih pred graščino Lanthieri čakali dve spretnostni preizkušnji – hoja po visečih gumah in hoja po lesenih čokih, ki so jih morali pobirati za sabo in postavljati predse. Sledilo je veslanje v kanujih enosedih v Podskalci po mirnem delu vode, kar pa je bilo za dva tekmovalca precej mokro, čolna sta se jima namreč obrnila.
Od tam so, takrat že precej utrujeni, morali še priteči v Kamp tura, kjer se je pustolovščina tudi začela in na umetni steni preplezati postavljeno smer (težavnostna stopnja III).
Organizatorji so sicer za zadnji 'sladkorček' predvideli še izjemno strm tekaški vzpon na Plaz, vendar so ga zaradi napovedi slabega vremena odpovedali, saj bi bil v primeru, da bi bila podlaga mokra, preveč nevaren.
Skupaj so tako adrenalinski navdušenci pretekli 9,5 km po strmih Nanoških pobočjih prekolesarili 33,3 km ne ravno lahkih cest in makadamov, uspešno opravili vse vmesne naloge, pridelali nekaj žuljev, vendar nasmehov na njihovih obrazih ni manjkalo.
Za varnost so na spustu ob vrvi, tirolski prečnici, na zahtevnih spustih in tudi sicer po progi, skrbeli člani GRS Ljubljana in GRS Ljubljana, Skupine Postojna.
Med tekmo se je zgodila le ena 'nesreča', enemu od tekmovalcev je na spustu v Trebižane počila zračnica na kolesu, tako, da je nato vso pot do cilja moral ob kolesu teči.
Tekma je bila lepa in razgibana in je bila za razliko od prejšnjih let, ko je potekala zgolj po Nanosu, speljana tudi skozi vasi in vinograde. Ali, z besedami enega od zmagovalne dvojice, Bernarda Črmelja: »Bila je tekma za srce in dušo.«
Med enajstimi nastopajočimi pari je domačo čast reševala le dvojica, ki si je nadela ime 'Ma kaj te briga' - Boštjan Bizjak in Bernard Črmelj se očitno nista 'brigala' za še tako zahtevne preizkušnje in sta jih z izjemno pripravljenostjo, jekleno voljo in tudi usklajenostjo suvereno obvladala, pri čemer sta za nalogo porabili dobre štiri ure naprezanj in si po odbitkih oziroma pribitkih prigarala osem minut prednosti pred prvima zasledovalcema.
Deko
