Končno je prišel dan, četrtek, 25. januar 2017, in vse je bilo pripravljeno za odhod: sanke, topla oblačila, obutev in mi vsi. V Vipavski dolini je sijalo sonce pri »Cencu« pa mu je pot do nas zakrival velik meglen oblak. Vse okrog nas je bilo belo. Občudovali smo pravo zimo. Termometer je kazal -7. Kljub temu smo pogumno stopili iz kombija, vzeli vsak svoje sani in se pognali po hribu navzgor s pričakovanjem, kako bo, ko se poženemo navzdol. Občutili smo hitrost a nas ni bili nič strah, prav nobenega izmed nas. Tudi zeblo nas ni. Zato smo to večkrat ponovili. Tisti, ki so se tega naveličali so se povaljali v snegu, se skrili v že narejen iglu, se kepali, kotalili po bregu navzdol, trenirali hojo navzgor in tek v dolino – seveda po snegu. Slišal se je vrisk in smeh. Iz naših oči je sijalo veselje. V center smo se vrnili utrujeni in po kosilu smo si privoščili zaslužen počitek in spanec.

Liljana Lazar, avtistični oddelek

 
Tudi naši najmlajši škratki so se v petek, 27. 1. 2015, odpravili na sneg. Izbrali so super dan. Veliko sonca, ravno prav je bilo mrzlo in čisto nič ni pihalo. Na pot so se podali kmalu po malici in hitro prispeli na Črni vrh. Spoznavali so različno zabavo na snegu. Kotalili so se z nižjega hriba, v snegu izdelovali angelčke in se seveda tudi sankali. Spoznali so različne sanke in jih preizkušali tako individualno kot tudi v paru. Otroci so se zelo trudili, da so sanke tudi sami vlekli za sabo ali vsaj sami prikorakali na vrh hriba s katerega so se nato spustili v dolino.

Ana Boštjančič, razvojni oddelek vrtca