Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno – med 9. in 12. junijem, ko je Vipavsko dolino zajel vročinski val, smo se s skupino dvajsetih varovancev pred najhujšo pripeko umaknili na Goro. Čeprav se vsako leto vračamo na isti kraj in se nam zdi, da smo tekom let že dodobra prečesali in spoznali te kraje, zmeraj najdemo nove ideje, spoznamo druge zanimive ljudi, poiščemo nam še neznane poti … 

S skupino naših planincev smo se na Kovk odpravili kar peš iz VDC – mimo Kamnitega križa čez Podrto goro. Ostale udeležence tabora in vso našo prtljago smo prepeljali s kombijem. In ko smo se dodobra namestili, je Taborniški dom zaživel … 

Obisk pri 80-letni 'Binški' Mimici Vidmar je bil prav prijeten. Pokazala nam je, kako so nekoč na kolovratu predli volno in lan. Na 'Ubelcovi' kmetiji v Gozdu, kamor že vsa leta zahajamo po mleko, so nas lepo sprejeli. Na Otlici smo imeli sveto mašo, pri kateri smo se spomnili našega pokojnega Jakoba. Obiskovalcev, ki so popestrili naše taborniške dneve, je bilo cel kup. Skupaj z varovanci iz sežanske enote VDC Koper smo se odpravili do Otliškega okna in si ogledali zanimivo kamnito spiralo v Molkovi dolini. Prof. Mateja Grmek nas je v zanimivem predavanju poučila o vulkanih.

Čas za nas sta si vzela tudi Marija Vidmar, ki je skuhala odlično obaro, Simon Vidic pa je dokazal, da obvlada peko palačink za cel kup lačnih ust. Planinska vodnika Hermina Čuk in Dušan Plesničar iz PD Križna gora sta nas popeljala čez Korenino na Golake. Na zaključnem pikniku so nas obiskale tudi družine varovancev in sodelavcev. Za prešerno vzdušje je poskrbel Mauro Deferri s harmoniko in klaviaturami. Seveda pa nismo pozabili zakuriti tabornega ognja, ob katerem smo posedeli še dolgo v noč …

Lepo je bilo. Zadovoljni obrazi so najboljše plačilo za vloženi trud in energijo.

Varstveno delovni center Ajdovščina - Vipava