Reber je res en poseben kraj, to vam bodo potrdili vsakoletni pohodniki, ki so se letos že petnajstič podali v ta, iz doline očem skrit, vinorodni kotiček. Še bolj pa bi zagotovo pritrdili 'Reberci' - tisti, ki z veseljem in prizadevnostjo tu skrbijo za svoje vinograde. In z enako mero dobre volje in prostovoljnega dela vsako leto poskrbijo tudi za organizacijo pohod in seveda odličen in zdaj že znamenit rebrski golaž. Ne, ne morete ga primerjati z ničemer, treba se je pridružiti in poskusiti, ker je vmes malček žlahtne rebrske kapljice, pa mnogo ljubezni in rebrskega sončka, s katerim smo imeli letos res srečo. Pohodniki so dobili prav lepo jubilejno darilo - tako zlato oktobrsko nedeljo, da vas greje se dolgo v jesenske dni. Treba pa je poskusiti tudi pot, pa lepo mašo pri sv. Trojici, ki je ravno tako skrita dolinskim očem. Nekaj za dušo, nekaj za telo - prijetno druženje pa je kar za oboje.

Letos pa je bilo vsemu plemenitemu dodano še nekaj za 'češnjo na torti' - obisk vinske kraljice Slovenije, Planinke Špele Štokelj. Z navdušenjem in zavzetostjo nam je spregovorila o svojem poslanstvu, pa tudi o svojih načrtih in seveda o vinski kapljici in naši kulturi, ko se s to kapljico družimo. Ni bilo težko opaziti, da vinogradništvo in vinarstvo že 'tečeta po žilah'. To se mi je zdelo prav lepo, ker vem, kako ljubijo in spoštujejo tudi Reberci svoje trtice - to je spoštovanje in hvaležnost do življenja samega, veselje in radost bivanja tukaj in zdaj.

Prav lepo je pohodnike pobožal še krajši kulturni program, ki je sledil - mladina na inštrumentih, naš loziški cerkveni pevski zbor pa z nekaj narodnimi pesmimi. Verjemite, še Sv. Frančišek, ki je naš loziški patron, je dobrovoljno kimal v daljavi. Ja, zagotovo - tudi vi morate spoznati Reber!

Ana Marija Lipovž