Največji gospodarski in kulturni vzpon je Izola dosegla v 15. in 16. st., ko si je pridobila pravico do prodaje vina, oljčnega olja, soli in rib. Izolske soline, ki so se raztezale med otokom in kopnim se v mestnem statutu omenjajo prvič l. 1360, čeprav so obstajale že veliko prej. Sol so prodajali poleg Benetk tudi na Kranjsko in v celjsko škofijo. Glede na to, da so bile soline po velikosti mnogo manjše od piranskih in koperskih so jih začeli opuščati in v 18. st. s to dejavnostjo popolnoma prekinili. Na območju nekdanjih solin je nastalo močvirje, ki so ga po 1. sv. vojni izsušili, nasuli in naredili nabrežje. V pisnih virih se Izola prvič omenja 972 leta kot Insula. Današnje krajevno ime tega mestnega naselja izvira iz njegove otoške lege. Prehajala je iz rok v roke: od oglejskih patriarhov, od 13. – 18. st. je bila pod oblastjo  Benetk, nato pa pretežno do leta 1918 po Avstrijo. Do konca 2. sv. vojne s preostalo slov. Istro v okviru Italije od 1945-1954 ko je postala del cone B Slov. tržaškega ozemlja, nato pa pod Jugoslavijo oziroma Slovenijo.

Izola je imela največjo ribiško floto na Jadranu. Imela je tudi največjo tovarno predelave rib ob Jadranskem morju. Flota je zaposlovala 200 ribičev in kljub temu so bile potrebe po surovini za predelavo tolikšne, da so jih nabavljali tudi drugod po Evropi. 1959 leta je nastal kombinat konzervne industrije Delamaris. Njegova proizvodnja je bila pred kratkim preseljena v Pivko.

Omeniti velja tudi zdravilišče z žveplenimi termalnimi vrelci, ki so jih odkrili 1920 leta. Zgradili so termalno kopališče Sv. Petra, ki je predstavljalo začetek izolskega turizma. Pospešena gradnja industrijskih objektov na tem območju je ob koncu 19. st. preprečila njihov obstoj, tako so jih po 1. sv. vojni opustili.

Vrelci še vedno obstajajo, tako bi lahko ponovno postali del turistične ponudbe.

Danes je Izola prelepo obmorsko mestece z veliko marino pod hotelom Delfin, kjer naši člani dva krat letno v okviru programa redno gostujejo. Tu se najde za vsakogar nekaj – od rekreacijskih igrišč za tiste, ki želijo poleg kopanja svoj prosti čas preživeti aktivno, do tistih, ki se zadovolijo z dobro knjigo ob bazenu.

Plaže in sprehajališča so redno očiščena tako da se sprehajalci že v zgodnjih jutranjih urah tu dobro počutijo. V večernih urah poskrbijo zvoki glasbe, da se ob kozarčku dobre kapljice ali soka tudi zavrtijo. Skratka imajo vse, kar potrebujejo.

Ne smem pa pozabiti tudi prijaznega osebja, ki  pripomore k odločitvi, da se bomo vanjo vračali tudi v prihodnje.

Mirjam Graovac