Izola je imela največjo ribiško floto na Jadranu. Imela je tudi največjo tovarno predelave rib ob Jadranskem morju. Flota je zaposlovala 200 ribičev in kljub temu so bile potrebe po surovini za predelavo tolikšne, da so jih nabavljali tudi drugod po Evropi. 1959 leta je nastal kombinat konzervne industrije Delamaris. Njegova proizvodnja je bila pred kratkim preseljena v Pivko.
Omeniti velja tudi zdravilišče z žveplenimi termalnimi vrelci, ki so jih odkrili 1920 leta. Zgradili so termalno kopališče Sv. Petra, ki je predstavljalo začetek izolskega turizma. Pospešena gradnja industrijskih objektov na tem območju je ob koncu 19. st. preprečila njihov obstoj, tako so jih po 1. sv. vojni opustili.
Vrelci še vedno obstajajo, tako bi lahko ponovno postali del turistične ponudbe.
Danes je Izola prelepo obmorsko mestece z veliko marino pod hotelom Delfin, kjer naši člani dva krat letno v okviru programa redno gostujejo. Tu se najde za vsakogar nekaj – od rekreacijskih igrišč za tiste, ki želijo poleg kopanja svoj prosti čas preživeti aktivno, do tistih, ki se zadovolijo z dobro knjigo ob bazenu.
Plaže in sprehajališča so redno očiščena tako da se sprehajalci že v zgodnjih jutranjih urah tu dobro počutijo. V večernih urah poskrbijo zvoki glasbe, da se ob kozarčku dobre kapljice ali soka tudi zavrtijo. Skratka imajo vse, kar potrebujejo.
Ne smem pa pozabiti tudi prijaznega osebja, ki pripomore k odločitvi, da se bomo vanjo vračali tudi v prihodnje.
Mirjam Graovac