Prihod kurentov in pustovanje

Kurent je pustna šema, ki s svojimi zvonovi iz dežele odganja zlo in zimo ter kliče dobro in pomlad. Na sebi ima ovčjo kožo, okrog pasu pa so pripeti zvonci. Na nogah nosi gamaše, naglavi pa ima značilno masko, ki jo krasijo barvasti trakovi. Včasih je bil kurent grd demon, zdaj pa njegova oprava vsako leto postaja lepša. Kurenti zbirajo tudi robčke, več kot jih ima bolj je med dekleti priljubljen in zaželjen.

Uvod v pustni čas je letos KS Lože pripravila nekoliko drugače. Na dan pred pustno soboto, petek 5. februarja, smo v Lože skupaj z g. Lemutom iz trgovskega podjetja Fama iz Vipave prvič v goste povabili kurente iz etnografskega kulturnega društva Ježevka iz Ptuja. Kurenti so nam za petek in soboto res pregnali zimo in nam pripeljali pomlad ter nam pripravili povorko kurentov skozi Lože. Za ples je poskrbel domačim Erik Jež, ko je raztegnil svoj “meh“ harmoniko in zapel s prekrasnim glasom, pridružila pa sta se mu  tudi harmonikaša iz Ptuja. Pogostitev kurentov pa je bila na domačiji vinarja Dušana Benčina iz Lož, ki je poskrbel za rujno kapljico in da grla ne bi bila suha.

Pust je star ljudski običaj, ki izvira iz poganskih časov, ko so ljudje še verjeli v več bogov. Pust ima svoje korenine že v starem Rimu. Ta poganski praznik se je kasneje pomešal s keltskimi navadami, kjer so maske že odganjale zimo in naznanjale pomlad. Kasneje, v krščanstvu, so ga povezali z Veliko nočjo, saj pust naznanja uvod v 40-dnevni post. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

Pustni dan ni navaden dan, ampak dan norčij, zabav in maskiranja. Šemljenje je eden najstarejših ljudskih običajev. Ljudje (prvotno so se maskirali le moški) so se šemili, da bi pregnali zimo in prebudili naravo. Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino.

S pustom pa smo nadaljevali v soboto 6. februarja, ko smo pripravili že šesto pustovanje skupaj s KS Manče. Prostor je okrasila in aranžirala Andreja Jamšek iz Lož. Po nagrade za pustne maske smo skočili v trgovino Mali Ježek – Ana Lulik s.p., ki se nahaja na trgu v Ajdovščini.Vse maske smo nagradili in pogostili s pustnimi dobrotami. Pustovanja se je letos udeležilo  veliko število pustnih mask tako, da so prostori bivše OŠ. v Ložah pokali po šivih in prav je tako. Vreme pa je bilo kot naročeno in nam omogočilo pravi »Carneval di Lože« – pravo povorko pustnih mask skozi Lože. Prireditev in predstavitev pustnih mask pa je vodila Sara Furlan iz Manč.

Kulturni praznik

8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

 KS Lože pa so na ta  dan pripravile prvo praznovanje  kulturnega praznika. Kulturni program je najprej začel cerkveni pevski zbor iz Goč pod dolgoletnim vodstvom Dragice Vovk, ki je zapel himno . Sledili so Prešernovi recitali , ki jih je prebrala Sara Furlan iz Manč, ki je tudi vodila program. Nadaljevali s pesmijo Oj Triglav moj dom in izvedli še druge Prešernove pesmi.

Kulturni praznik je praznik vseh umetnikov med drugim tudi pisateljev. Pripravili  smo predstavitev knjige NARKOMAN, NIKOLI avtorja Simona Popovića in Helene Kobal, ki je pretresljiva osebna izpoved. Življenjska zgodba o njegovem pogrezanju v svet odvisnosti od mamil iskanja spoznanja višje nebeške resničnosti, ki naj bi jo nudil heroin. Ta svet je krut in neizprosen, v njem propadeš kot osebnost, zapustijo te vsi, tudi domači katere najbolj prizadeneš, v njem izgubiš voljo do življenja. Po pristanku v neusmiljenih peklenskih krogih in po skoraj šestih letih bivanja v komuni izhoda v ponovno svobodo neodvisnost. Simon dokaže, da je pot iz pekla mogoča, življenje brez drog, heroina in alkohola, je spet možno. Knjiga je priročnik, učbenik z odločnim sporočilom » RECI DROGI NE«

Za konec pa še Prešernove besede :

Nazadnje še prijatlji,

Kozarce zase vzdignimo ,

Ki smo zato se zbratli ,

Ker dobro v  srcu mislimo ,

Dokaj dni , naj živi, Bog , kar nas dobrih je ljudi !

Melita Dolenc