Poleg tega, da je bil slovenski jezik članom skupine RAST XLVI položen v zibko so osem let obiskovali slovensko sobotno šolo v enem izmed slovenskih domov v Argentini, nato pa še petletni slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, ki ga je pred 57. leti ustanovil dr. Marko Kremžar. V petem, zadnjem letniku, se dijaki udeležijo potovanja v Slovenijo. Tokrat je v Sloveniji že 46. skupina.
Večina od njih je Slovenijo poznala le iz pripovedovanja prednikov in fotografij, v teh dneh pa jo doživljajo in čutijo z vsemi svojimi čutili. Igor Magister, ki prihaja iz Bariloč pravi: »Slovenija je v resnici še mnogo lepša kot na razglednicah«. S seboj prinašajo tudi globok in čuteč pozdrav babic in dedkov, ki po tolikih letih še vedno nosijo Slovenijo v svojih srcih in mislih.
Kot pripadniki dveh narodov se udejstvujejo v argentinskem in slovenskem okolju. Hodijo v argentinske šole in klube, kjer se zabavajo in imajo prijatelje. Hodijo pa tudi v slovenske domove in v njih sodelujejo bodisi v športnih moštvih, pevskih zborih, folklornih skupinah ali mladinskih in verskih organizacijah. Tu živijo in dihajo slovensko. »V katerikoli konec sveta me bo peljala življenjska pot, povsod bom črpala iz slovenskih korenin«, razmišlja Veronika Brula.
Na koncertu so se predstavili s slovenskimi in argentinskimi plesi, slovensko glasbo in recitalom. Njihov nastop je bil preplet obeh kulturnih dediščin, izraz tega kar so. Pridružili so se jim tudi domačini, klapa Planta in orkester KD »Vipavski tamburaši«.
Orjana Curk
Foto: Jan Skočaj