Ni naključje, da je g. Dominik Bizjak – Dinko svoj pesniški prvenec predstavljal v vasi pod mogočnim Nanosom, saj je podnanoški rojak. Gospod Dominik je prve otroške korake naredil prav v podnanoški župniji - leta 1952 se je rodil v Orehovici pri Podnanosu. Ko je štel komaj tri leta, se je družina preselila v Izolo, kamor je Dominikovega očeta poklicalo delo v Delamarisu. Na Obali, ob bližini nemirnega in skrivnostnega morja, se je vedoželjni Dominik že pred koncem osnovne šole navdušil za fotografijo in risanje, v mladostniških letih pa sta ga začela navduševati tudi glasba in igranje na glasbene instrumente. Bučanje posvetnega življenja je bilo mamljivo in glasno, a ni preglasilo njegove potrebe po iskanju duhovnih globin in širin. Zato se je odločil za odhod v malo semenišče – klasično gimnazijo v Vipavi, kjer se je šolal od 1967. do 1971. leta. Nemirno samoizpraševnje o bistvu in smislu človeškega bivanja ga je vodilo na bogoslovno semenišče v Ljubljano, kjer je študiral teologijo. V mašnika je bil posvečen 29. junija 1978. leta.

Kot mlad kaplan je svoje delo začel v Tolminu, duhovniško poslanstvo pa je nadaljeval v Dolenji Trebuši, v Gorenji Trebuši in v Idriji pri Bači. Njegovemu pesniškemu ustvarjanju pa je poseben pečat vtisnilo službovanje v istrskih in kraških naseljih: v Truškah in Marezigah v Slovenski Istri, v Sečovljah, v Brestovici, v Temnici, v Vojščici in v Kostanjevici na Krasu.
Pesniško ustvarjanje Dominika Bizjaka – Dinka je neločljivo povezano z glasbo. Njegova prva besedila so bila kot prevodi objavljena v pesmaricah za mlade. Objavljal je v številnih zbornikih in deloval v literarnih krožkih. Njegova povezanost  z glasbo se kaže tudi v tem, da je ne le avtor besedil in prevodov, ampak tudi skladatelj cerkvenih in posvetnih skladb - obelodaniti in izdati njihove notne slike morda ostaja izziv za prihodnost. Avtorjeva preteklost in sedanjost pa sta že zaznamovani tudi z njegovim poučevanjem kitare.
Nemirno notranje vesolje Dominika Bizjaka se odslikuje tudi v njegovih čudovitih fotografijah krajine, rastlin, živali in arhitekturnih detajlov. Predstavitev pesniške zbirke v Podnanosu je bila pospremljena tudi z razstavo njegovih fotografij. Z lastnimi fotografijami je slikovno opremil tudi svoj pesniški prvenec. Pesmi v zbirki 'Nemir vesolja' so urejene v pet razdelkov: Izpovedne, Istrske, Religiozne, Raznovrstne in Priložnostne. Istrska in kraška pokrajina, kjer je živel in delal Dominik Bizjak, sta mu za pesniško ustvarjanje ponudili specifičen geografski obraz in skrivnosten notranji značaj. Ta značaj je preko jezikovnih simbolov močno prisoten v avtorjevi poeziji. Bralec lahko v njej prav fizično občuti radoživost, prostost in zgodovinsko krutost Istre, ter odprtost, glasnost in prepišnost Obale. Pa vendarle je v poeziji in v fotografijah Dominika Bizjaka prisotno mnogo več kot le 'krajinske slike'. Ves čas je mogoče nevsiljivo in indirektno slutiti odmik od materialnega k nematerialnemu, od površinskega h globljemu, od trenutnega k neminljivemu, od hrupa k tišini. K tisti tišini, ki je med vrsticami v poeziji še kako povédna. Krajinske kulise so namreč zgolj pesniško sredstvo za čudenje Stvarstvu ter za razmišljanje in samoizpraševanje o bistvu in smislu človeškega bivanja. Pesmi, ki so namerno 'nedorečene', nudijo bralcem prostor za lastno interpretacijo in za razmišljanje.
Vsi, ki smo se udeležili predstavitve pesniškega prvenca, smo doživeli umetniško in duhovno bogat kulturni popoldan. Hvala vsem, ki so pripomogli k temu lepemu dogodku, duhovniku in pesniku Dominiku Bizjaku pa še veliko pesniškega navdiha ter božjega blagoslova pri izpolnjevanju duhovniškega in umetniškega poslanstva!
Alenka Skupek