Logo MojaObčina.si
DANES
15°C
8°C
JUTRI
19°C
8°C
Oceni objavo

Na Gočah pogovorni večer namenili krompirju

V okviru projekta VITR, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina na Gočah, smo v četrtek, 16. februarja, večer namenili pridelovanju krompirja in klimatskim spremembam. Mag. Uroš Benec, zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je uvodni del namenil nakupu semena krompirja, pri katerem moramo bit pozorni na velikost gomoljev, ker gomolje glede na velikost kupujemo iz navade. Del pridelovalcev raje sadi drobne gomolje debeline od 28 do 35 mm. Normalna debelina gomoljev, od 35 do 55 mm ali 40 do 55 mm, ima več prednosti pred drobnim semenom. Velikost in teža gomolja semenskega krompirja seveda vplivata na količino energije, ki je v obliki škroba skladiščena v njem. Tako iz debelejšega gomolja odžene več stebel kot iz drobnega. Število stebel kasneje neposredno vpliva na število gomoljev na rastlino in količino pridelka.

Pogovor smo namenili tudi sajenju in temperaturam pri sajenju. Uroš je izpostavil, da velika temperaturna nihanja po sajenju tudi bolj prizadenejo drobno kot normalne ali debelejše gomolje. Pomembno je tudi to, da debelejši gomolj vznikne nekaj dni prej, kar je zanimivo za pridelovalce zgodnjega krompirja in morebitne napade bolezni in škodljivcev v procesu vznika. Hiter vznik je pomemben, da se rastlina izogne napadu talnih škodljivcev in bolezni, kot je bela noga, ki še posebno prizadene počasi kaleče rastline v hladnih in vlažnih pogojih.Vprašanja so postavili tudi poslušalci, nekatere je zanimalo rezanje krompirja. Rezanje gomoljev je razširjen način povečanja števila semenskih gomoljev z vzdolžnim razrezovanjem debelejših semenskih gomoljev. Kljub ustreznemu zdravstvenemu stanju je Uroš rezanje semenskega materiala odsvetoval. S prerezom gomolja obstaja velika možnost prenosa glivičnih in bakterijskih bolezni. Kljub razkuževanju noža lahko prenesemo bolezni z bolnih na zdrave gomolje. Rezultat okužbe je ponavadi viden šele na njivi, ker bolni gomolji ne vzniknejo in imamo prazna mesta. Ta pomenijo izpad pridelka in ne prihranka pri nakupu semenskega krompirja.

Na pogovornem večeru smo izpostavili tudi vsako letno veliko težavo pri pridelavi krompirja, ki jo povzročajo strune, ki delajo večjo gospodarsko škodo. V krompir vrtajo plitve ali globoke rove, ki jih napolnijo s svojimi iztrebki. Pridelek gomoljev, poškodovan od strun, je grdega videza in neprimeren za trženje ter prehrano ljudi. Strune so ličinke hroščev pokalic (Elateridae) in so bleščeče rumene ali rjavo-rumene barve. Dolge so do 35 mm, odvisno od vrste in starosti. Razvoj hroščev pokalic traja 3 do 5 let. Hrošči in ličinke, ki so stare eno leto, so praktično neškodljive. Enoletne strune se prehranjujejo z organskimi ostanki v tleh, zato ne delajo škode na poljščinah. Veliko bolj nevarne so 2, 3 in 4-letne strune, ki za svoj obstoj potrebujejo večje količine vode. Ker živijo v tleh, so podzemni deli rastlin (korenine, podzemna stebla, gomolji, koreni) idealni vir hrane in vode za strune. Strune vrtajo v krompir še posebno intenzivno v času pomanjkanja talne vlage (suša), saj je njihovo telo popolnoma prepustno za vodo. Mlade ličinke se prehranjujejo le s tekočo hrano, ki jo vsebujejo mlada rastlinska tkiva. Škodo delajo z vrtanjem v rastline od spomladi do jeseni, ko se spustijo v globlje predele tal, kjer prezimijo na zapleveljenih žitnih strniščih. Najbolje je, da na takšne površine vsaj tri leta ne sadimo krompirja, ves čas pa jih intenzivno obdelujemo. Pred sajenjem krompirja lahko na osnovi ulovov na vabah (kos krompirja) ali z vzorčnimi izkopi (kvadrat 50).

Zatiranje strun je zelo težavno, zato raje ukrepamo preventivno. Krompirja nikoli ne sadimo v preorano ledino travnika ali za predhodnim posevkom detelje, lucerne. Zavestno neupoštevanje kolobarja in načel integrirane pridelave lahko pripelje do napadov strun, ki jih ni mogoče več kontrolirati.

Osredotočili smo se tudi na porabo vode pri pridelovanju krompirja, saj nas zadnja leta pestijo dolgotrajne in ekstremne suše. Po podatkih, ki jih je predstavil Uroš, je krompir primerna kultura za pridelovanje tudi v teh klimatsko zahtevnih letih, saj je poraba vode za gomolj relativno majhna v primerjavi s katero drugo kulturo. Večer smo zaključili z mislijo, da odličen krompir danes ni več naključje. 

Anja Godnič

 

Oglejte si tudi