Zahvala zemlji, trti in dobrim ljudem
Ko žlahtnost bo zlatila steklenino,
iz polnih čaš bo steklo izročilo,
ki ceni znanje, trud in zapuščino. (Alenka Skupek)
Ena izmed vipavskih vasic, ki se trudi ohranjati izročilo prednikov, so tudi Goče. Goška kamnita arhitektura med ozkimi gasami skriva domačije in vinske hrame, ki so v 'predkoronskih' časih združevali ljudi ob slovenski pesmi, pristni vipavski kulinariki in požirku vipavskih vin. Dragoceni kuharski recepti naših prababic so se v preteklosti prelili v edinstvene jedi zgolj ob praznikih. Eden takšnih je bil godovni dan sv. Martina, ki ga praznujemo 11. novembra. Da pa dragocene kulinarične spretnosti naših prednic in prednikov ne bi zašle v pozabo, so Gočani prav na praznični dan povabili medse TV novinarje in snemalce ter v oddaji Dobro jutro predstavili Martinove jedi, značilne za ta vipavski okoliš.
Pred kamerami je Davorin Mesesnel iz Cejkotove domačije predstavil krožnik z domačimi klobasami, praženim krompirjem in kislim zeljem, na mizi pa niso manjkali niti kvašeni štruklji, tokrat pripravljeni s kombiniranim sirovo – orehovim nadevom. Vipavska dolina med tipične Martinove jedi zagotovo ne uvršča rdečega zelja, še manj pa pečene goske. Goške gospodinje, ki ohranjajo tradicijo, pa poznajo goško pogačo in klobaso v testu.
Pred leti sem imela tudi sama priložnost spoznati ne le kulinarično in vinsko ponudbo Cejkotove domačije, pač pa tudi duh tradicije, spoštovanje izkušenj preteklih rodov in gostoljubnost vinarja in gospodarja Cejkotove domačije, Davorina Mesesnela. Svoja občutja sem tedaj prelila v sonet, ki je v rokopisni obliki na ogled v domačiji ter veliko pove o tem, kakšne so Goče in …
Cejkotova domačija (klasični sonet)
V skrivnostni čar minulosti ovita
pod Strmcem in Obelúncem sije
vasica, kraj stavbarske harmonije,
kjer reka znoja v kamen je prelita.
V središču Goč, pred hrupom varno skrita,
toplina Cejkotove domačije
odpira vrata, da se čas razlije
ob gostoljubnosti do ure svita.
Tu iz preprostosti žari vsebina,
saj stropnih se tramov skrivaj dotika
z otroštvom odišavljen del spomina.
V obredu sonca rožmarin vznika,
iz njega v prostor se seli sinjina
in vse je toplo: vzdušje, vonj, oblika. (Alenka Skupek)
Da pa ne bi ostali le pri občudovanju prazničnega vzdušja, vonja in izgleda pogrnjene mize, je poskrbela Marija Merljak, inž. živilske tehnologije in velika poznavalka zdravilnih učinkov, ki jih ima določena hrana na človeško telo in duha. Tokrat je posebno izpostavila visoko vrednost dveh hranil: kislega ter svežega zelja in kvasa. S svojimi strokovnimi komentarji je pomembno obogatila in povezala celo kulinarično zgodbo.
Organizatorka in duša dogajanja na Gočah je bila tudi tokrat Anja Godnič, ki je hkrati tudi predsednica KS Goče. Ob tej priložnoti je zbrala stare lesene pripomočke za kisanje zelja in spregovorila o njihovi uporabi ter o uporabi zeljnatih listov v ljudski medicini.
Ker naj bi se na god sv. Martina mošt spremenil v vino, so snovalci oddaje na Gočah tudi nazdravili s požirki vin domačih vinarjev. Iz kozarcev so zadišala vina Povh, Ferjančič in vina Cejkotove domačije. Nikoli ne pozabimo dovolj poudariti, da je vino zlati znoj vinarjev, ki ga je potrebno uživati z majhnimi požirki in z velikim spoštovanjem. Tako bo martinovanje, star etnološki in jesenski praznik, ohranil tudi duhovno vsebino: zahvalo zemlji, trti in dobrim ljudem.
Zapisala Alenka Skupek
