V Lloret de Mar smo prispeli šele v popoldanskih urah naslednjega dne. Po nastanitvi v hotelu smo imeli krajše vaje, kjer se je že čutila napetost in tisti trenutek, ko veš, da gre sedaj zares. Po nekoliko manj prespani noči in polomljenih vratovih smo si privoščili daljši in zaslužen spanec ter se po zajtrku znova dobili, da odpravimo še zadnje napake in se dobro pripravimo na nastop. Najprej smo se udeležili povorke vseh tekmovalnih zborov tistega dne na glavnem trgu. Tekmovalo je 16 zborov, večina s Poljske pa tudi Litve, Ukrajine in Španije. Ob 17. uri je sledil uraden del tekmovanja. Kljub manjšim napetostim smo ga, po našem občutku sodeč, kar zadovoljivo izpeljali. Večer je potem potekal v povsem sproščenem vzdušju in veselju do druženja in petja.
Četrtek in petek sta bila nekoliko bolj turistično obarvana, vsak posebej ravno tako zaključena s pevskim nastopom. V četrtek smo se dopoldne odpravili pogledat črno Marijo na t.i. Montserrat, si ogledali mesto Gerona in zvečer nastopili pred cerkvico v Lloret de Mar, kjer je potekalo tekmovanje. Petek smo preživeli v Barceloni. Dan smo izkoristili vsak nekoliko po svoje ter si ogledali akvarij, zunanjost Gaudijevega parka in Sagrade di Famiglia, nogometni navdušenci pa celo Camp nou. Zvečer smo nastopili v katedrali in se pred odhodom ustavili še pri znamenitem vodometu mesta.
Vreme nam je bilo vse dni naklonjeno. Ravno tako tudi na soboto, ki smo jo izkoristili predvsem za zadnje trenutke pohajkovanja po mestu, za kopanje v morju ali pa za nakupovanje še zadnjih spominčkov na preživete dni. Ob 20h smo se odpravili na razglasitev rezultatov v tamkajšnji avditorij. V upanju, da bomo nekaj le prinesli domov, pa nagradam kar ni hotelo biti konca. Dosegli smo zlato priznanje in nagrado za 3. mesto v sakralnem repertoarju, ravno tako zlato priznanje in nagrado za 3. mesto v posvetnem repertoarju ter zlato priznanje in nagrado za 2. mesto v pop programu. Uradnemu delu je nato sledil še glasbeni večer ob petju in plesu španskih melodij ter odhod domov.
Nekoliko še nezavedajoč se, kaj vse smo dosegli, smo bili deležni čudovitega sprejema naših domačih s kapljico žlahtnega in zakusko. In česar smo bili ob koncu samega potovanja in tekmovalnega dela najbolj veseli – ponosa bližnjih in sokrajanov nad delovanjem, doseženim rezultatom in radostjo ter sproščenostjo njihovega domačega le vaškega zbora, ki vedno znova preseneča z odličnim poustvarjanjem žlahtne glasbe, zapisane morda že v genih pokončnih vipavskih ljudi.
Ana Andlovec
