Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Tržič
DANES
7°C
1°C
JUTRI
8°C
0°C
Oceni objavo

V Tržiču smo ponosni na šuštarsko tradicijo

Šuštarski tradiciji v Tržiču ostajamo zvesti tudi v času korona virusa. Nemogoče je sicer nadomestiti Šuštarsko nedeljo, a dogodki, ki so jih načrtovali v Tržiškem muzeju, ostajajo. V četrtek, 3. septembra bo v Atriju Občine Tržič odprtje obutvene razstave Raziskovanja Bosonogice in Obujčka in koncert Ponosni na šuštarsko tradicijo v izvedbi Kulturnega društva Jerbas. V soboto, 5. septembra bo Šuštarski tržni dan. V nedeljo, 6. septembra pa v atriju Občine Tržič pripravljamo »modno revijo« s predstavitvijo nekdanjega obuvanja, tržiške čevljarske dediščine in današnjih tržiških čevljarjev. Na vrtu Tržiškega muzeja bo isti dan koncert dua harmonik, po razstavah bo potekalo strokovno vodenje.

Težko je reči kdaj, a nedvomno drži, da je med Tržičani živa čevljarska dediščina in da mnogi Slovenci Tržič poznajo prav po njej. Tržiški čevljarji so že sredi 19. stoletja sloveli širom po Slovenskem, ob koncu 19. stoletja se je intenzivno razvijala čevljarska industrija, pozneje so ljudje desetletja hodili v Tržič po Pekove čevlje, množično so obiskovali Šuštarsko nedeljo. Danes je v Tržiču čevljarjev bistveno manj kot v čevljarstvu zlati dobi 19. in 20. stoletja, a so mnogi prav izjemni. Poleg tega je sloves tržiškega čevljarstva predstavljen v Tržiškem muzeju, ki ima najobsežnejšo tovrstno zbirko na Slovenskem in stalno razstavo, vredno občudovanja. »V Tržiču so bili najbolj znani »rančoši«, visoki čevlji z vezalkami, ki so bili dobrih pet desetletij najbolj priljubljeno obuvalo med Tržičani. Poznali so tudi »gandice«, to so neke vrste sandali, katerih ime je znano samo v Tržiču,« pravi dr. Bojan Knific, kustos v Tržiškem muzeju.  

 

V četrtek, 3. septembra 2020, bo ob 18. uri v Atriju Občine Tržič Odprtje obutvene razstave Raziskovanja Bosonogice in Obujčka in koncert Ponosni na šuštarsko tradicijo v izvedbi Kulturnega društva Jerbas.

Zgodovina obuvanja je pestra, pogosto težko razumljiva in zapletena. Da bi jo lažje razumeli in opozorili na posebnosti, strokovnemu prikazu in razstavljenim predmetom dodajamo zgodbo dveh izmišljenih likov – Bosonogice in Obujčka z ilustracijami Anžeta Bizjaka. Oba ob sprehodu skozi čas in prostor spoznavata, kaj so ljudje obuvali. Razstava izpostavlja zanimivosti in posebnosti – nekatere so se ohranile v sodobnost, druge izginile iz naše vsakdanje prakse.

 

Šuštarski tržni dan bo v Atriju Občine Tržič zaživel v soboto, 5. septembra 2020, med 8. in 13. uro. 

 

Zanimiv in raznolik bo program v nedeljo, 6. septembra 2020, ki ga bodo obiskovalci lahko spremljali na dveh lokacijah, in sicer v Galeriji Atrij Občine Tržič in v Tržiškem muzeju. 


V Pollakovi kajži Tržiškega muzeja bo med 10. in 18. uro na ogled muzejska zbirka ob spremstvu kustosa, ob 17. uri pa koncert dua harmonik (Miha Debevec in Tomaž Rožanec): Spopad harmonik. Miha Debevec je dvakratni absolutni zmagovalec najuglednejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko ter zmagovalec številnih drugih pomembnih tekmovanj doma in v tujini. Tomaž Rožanec je klasično izobraženi harmonikar, ki je diplomiral iz klasične harmonike na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Weimarju v Nemčiji in se izpopolnjeval pri svetovno znanih pedagogih in koncertnih mojstrih. Na koncertu bosta igrala predvsem slovenske skladbe. 

 

V Galeriji Atrij Občine Tržič bo med 10. in 15. uro na ogled razstava ob strokovnem vodstvu: Raziskovanja Bosonogice in Obujčka. 

 

Ob 15. uri pa bo v Atriju Občine Tržič Modna revija nekoliko drugače: Nekdanji in današnji sloves tržiških čevljarjev. Na prireditvi bomo ljudi spomnili, kako so se ljudje nekdaj obuvali in kakšne čevlje izdelujejo današnji tržiški čevljarji. Povabili smo jih h sodelovanju in velika večina se je prijazno odzvala. Na modni reviji bodo člani Folklorne skupine Karavanke z gosti v vlogi manekenov predstavili obutveno dediščino in izdelke današnjih tržiških čevljarjev (med njimi Migi, Roal, Brodi, Proalp, Jazbec, Georgijev), David Ahačič bo pripovedoval zgodbe o življenju in delu nekdanjih tržiških čevljarjev in se pogovarjal z današnjimi. 

 

Projekt je v sodelovanju s tržiškim čevljarskim podjetjem Proalp pripravil Tržiški muzej, poteka pa v okviru operacije Naša industrijska dediščina naš ponos, ki ga delno financira Evropska unija. »S tem namenom smo povezali današnje tržiške čevljarje, ki izhajajo iz dediščine. Vsi, ki danes izdelujejo čevlje v Tržiču in ni jih malo, izhajajo iz Peka ali druge obrtne delavnice. Korenine imajo v Tržiču in to znanje prenašajo v sodobnost. Čeprav izdelujejo sodobne čevlje za današnjo rabo, pa kakšen zna izdelati še čevlje po starem, tako kot si želimo v muzeju,« vabilu na Šuštarski praznik dodaja dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja.  

 

Povezave

www.trzic.si

Oglejte si tudi