Ob tem so si ogledali dve razstavi. Razstavo Luč in voda s podnaslovom Razstava svetil mojstra Jerneja Kosmača v Galeriji Atrij, v Kurnikovi hiši pa je odprta razstava gregorčkov, ki so jo pripravili otroci tržiških osnovnih šol in vrtcev. Otroci iz Osnovne šole Križe, ki je poleg Občine Tržič in Tržiškega muzeja glavni nosilec letošnje prireditve, so za razstavo pripravili tudi drugovrstne hiške in plavajoče predmete, kakšne po vodi ob različnih praznikih zimskega obdobja spuščajo drugod po Evropi.

»Zanimiv je bil pohod po točkah »obrednega kota«, od Velike mizice, sv. Jožefa, Pehtre babe in župnijske cerkve, ki ga je vodil Nejc Perko. To je bil prvi tovrstni pohod, ki so se ga udeležili  tudi študentje etnologije in kulturne antropologije, ki so v letošnjem letu raziskovali sodobno pojavnost te šege,« je povedal dr. Bojan Knific, višji kustos Tržiškega muzeja.

Raziskava, opravljena v preteklem letu, je pokazala, da korenine spuščanja luči po vodi segajo v predkrščansko obdobje; da gre v primeru Tržiča pri lokaciji spuščanja za poseben obredni prostor, ki v povezavi s štirimi kultnimi točkami tvori obredni kot cca. 23,5°, ki je hkrati kot naklona Zemeljske osi; da podobne šege poznajo marsikje v Evropi, a luč po vodi spuščajo v drugih terminih koledarskega leta. Pokazalo se je še mnogo drugega, kar preseneča in kaže, da tradicija ni le čevljarska ampak ima bistveno globlji pomen. 

Lokacija spuščanja gregorčkov v Tržiču v povezavi s Pehtro babo na Kamneku in z župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja tvori obredni kot 23°. Poleg tega je Pehtra baba v liniji s prostorom, ki so ga imenovali Na skali, cerkvijo sv. Jožefa in Veliko mizico, kjer so na junijski kresni dan kurili kres. Glede na vedenja o urejanju prostora je spuščanje gregorčkov ohranilo lokacijo, kjer so v predkrščanskem obrednem dejanju na/v vodo dali ogenj.   

Mnogi starejši Tržičani so gregorčke spuščali v otroških letih pred drugo svetovno vojno. Po vojni so šego želeli zatreti, ker je imela cerkveni pridih – vezana je bila svetnika sv. Gregorja. Policaji so pazili, da gregorčkov ne bi spuščali, a so jih otroci znali pretentati. Starejši ljudje so otroke vodili tudi na ptičjo ohcet – v grmovje so skrili nekaj sladkih dobrot, otrokom pa rekli, naj iščejo in pogledajo, če je kaj ostalo od ptičje ohceti. Otroci so se seveda sladkarij razveselili. Na gregorjevo so rekli, da so »ženske med nogami zakurile, nič več v peči«, kar je pomenilo, da niso več greli hiše s kurjenjem v krušni peči, kuhati so začeli pred njo, posodo pa dali na tri ali štirinožen podstavek, pod katerim so zakurili – kurili so torej »med nogami«.